Novice

Ljubljana, 2. julij 2025

Javno pismo
Srebrna nit tudi letos opozarja: poletna vročina in skrb za starejše

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost vsako poletje spremljamo razmere, povezane z vročino in potrebno skrbjo za starejše. Pridružujemo se več zavodom, zdravstvenim in podnebnim strokovnjakom (NIJZ, zdravstveni zavodi, meteorologi, …), da je letošnjo napoved, in tudi že prvi vročinski val, potrebno jemati zelo resno. Vsa Evropa je zavita v vročinski plašč, česar pri nas še nismo doživeli, z vsemi posledicami, posebej za ranljive skupine, kamor spadajo tudi starejši.
Ena od velikih težav je pregrevanje stavb, ko lahko pride do zdravstvenih težav ne le podnevi, ampak tudi v nočnem času (dehidracija v spanju), ki so lahko celo smrtne. K pregrevanju prispeva tudi napačno ravnanje, ker smo navajeni v vročini odpirati okna, namesto zapiranja čez dan ter jutranjega in večernega zračenja. Zato je nujno s temi navodili v široko zastavljenih akcijah nenehno seznanjati vse, starejše pa še posebej.
V nekaterih domovih starejših so bivalne razmere v vročini še vedno nevzdržne, kar nam vsako leto poročajo sorodniki stanovalcev. Tudi pomanjkanje negovalnega osebja zmanjšuje primerno skrb za stanovalce (zračenje, preskrba s tekočino, menjava inkontinenčnih pripomočkov, pogostnost tuširanja). Kljub pomanjkanju kadra bi bilo nujno voditi tekočinsko bilanco (vnesene in izločene tekočine) ves dan, saj gre za eno vitalnih telesnih funkcij.
A v domovih starejših živi manj kot štiri odstotke starejših, v razmere ljudi, ki živijo v domačem okolju, pa niti javnost niti stroka nimata vpogleda. Zaradi toplotnega otoka je še posebej izpostavljeno prebivalstvo v Ljubljani in še katerem večjem mestu. Elektroenergetski sistem je v vročini ranljiv in zanašanje le na klimatske naprave ni idealna rešitev. Odpiranje oken je smiselno, če je zunaj hladneje kot znotraj. Bivalne prostore pa je potrebno kratkotrajno prezračiti tudi sredi dneva zaradi izpustov škodljivih snovi.

Apeliramo na socialnovarstvene zavode, ki še nimajo primerno urejenih razmer za bivanje stanovalcev (in zaposlenih), ne le poleti, tudi skozi vse leto (odzračevanje pozimi), naj - kolikor je mogoče - uredijo bivalne razmere.
K odgovornemu ravnanju v času vročine moramo prispevati vsi: apeliramo na starejše (in njihove bližnje), da se vedejo temperaturam in svojemu (zdravstvenemu) stanju primerno, se ne izpostavljajo po nepotrebnem hudi vročini, skrbijo za primerno hidracijo, ob upoštevanju svojih zdravstvenih, tudi tekočinskih, omejitev. Voda bi morala biti na voljo povsod, spodbujanje pitja je izjemno pomembno.
Priporočeno je, da ima vsako gospodinjstvo v stanovanju tudi termometer, zunanja temperatura je tudi na telefonu. Najbolj kritično je kuhanje na plin, pri čemer nastajajo zelo škodljive emisije dušikovih oksidov.

Opozoriti želimo tudi na osamljenost starejših, saj je poletni čas posebej težak za mnoge izmed njih, ko jih zaradi počitnic zapustijo svojci ali skrbniki, nekateri tudi za dalj časa, in so bolj kot sicer prepuščeni samim sebi. Nekateri tudi brez urejenih osnovnih življenjskih potreb, kot so oskrba s hrano, pijačo, hlajenjem prostorov, higieno. Če kdaj, so v tem času obiski patronažnih medicinskih sester toliko bolj potrebni. Enako tudi sosedska pomoč in socialne mreže, ki žal vse bolj usihajo.
Povzemamo nekaj navodil NIJZ:
Posebej občutljive skupine starejših so:
• bolniki: z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• prebivalci s socialno-ekonomskimi problemi (ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani s slabšim dostopom do zdravstvene oskrbe),
• dodatno izpostavljeni (npr. onesnaženemu zraku), ki imajo slabše bivalne pogoje: bivanje v podstrešnih stanovanjih, v nehlajenih, slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih; delavci, posebej tisti, ki delajo na prostem (npr. vrtičkarji), tudi popotniki, begunci…
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroča različne zdravstvene težave in pregretje telesa, med drugim dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap, poslabšanje obstoječih (kroničnih) bolezni.
Kako preprečujemo in omilimo obremenitve telesa s toploto?
- Zmanjšajmo izpostavljenost vročini: se umaknemo v SENCO, v naravo ali HLADNEJŠE PROSTORE,
- FIZIČNO AKTIVNOST na prostem omejimo na jutranje in večerne ure,
- uživajmo LAHKO HRANO in v manjših obrokih,
- telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro OBLAČIL, z zadostnim uživanjem TEKOČIN.
Pomagajmo drugim:
- bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri OGROŽENIH osebah,
- NIKOLI ne puščajmo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu,
- ob PREGRETJU osebo umaknemo na hladno (v senco, v hladnejši prostor),
- v primeru vročinske KAPI takoj pokličemo ZDRAVSTVENO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo piti tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo sami ali naši bližnji neobičajne težave, ki ne minejo ali se povečujejo.

Ne pozabimo:
- na zaščito pred SONCEM, med 10. in 17. uro poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo, s faktorjem najmanj 30. Zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (obraz, uhlji, hrbtišča rok),
- zaščitimo se tudi pred PIKI INSEKTOV (mušicami, komarji, klopi itd.),
- v vročini se HRANA hitreje kvari, zato z njo ravnajmo pravilno,
- ZDRAVILA shranjujmo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika,

V Srebrni niti priporočamo, da pristojna ministrstva in drugi odgovorni vodijo še bolj intenzivno javno kampanjo ozaveščanja starejših in drugih ranljivih skupin z vsakodnevnim opozarjanjem v zvezi s poletno vročino, samozaščitnim vedenjem, dobro hidracijo, kar lahko izdatno prispeva k preprečevanju zdravstvenih zapletov, vse tja do nepotrebnih smrti, ki jih takšne razmere prinašajo. Posebej naprošamo medije, ki dosegajo širok krog javnosti, da v svojih prispevkih namenijo ustrezno pozornost naslovljeni problematiki.
Vsem želimo varno, zdravo, ne prevroče, ampak ravno prav toplo poletje.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

LJUBLJANA, 11. junij 2025 - Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije ponovno pozivajo Vlado RS, Ministrstvo za solidarno prihodnost in poslance Državnega zbora, da še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in dolgotrajna oskrba v instituciji, zagotovijo dostojnejše plačilo zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Nizke plače in posledična kadrovska podhranjenost namreč ogrožajo uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe, zaradi česar se bodo uporabniki kljub plačevanju novega prispevka soočali s čakalnimi vrstami in pravicami, ki bodo zgolj mrtva črka na papirju. Do sedaj sprejeti vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske krize ne zadostujejo in izvajalcem ne omogočajo niti uspešnega zadržanja obstoječih, kaj šele privabljanja novih zaposlenih, ki bodo ključni za izvajanje novih storitev.

Velika reforma, a z ogroženo izvedbo

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjem obdobju. Uvedba vsakega novega sistema zahteva celovit pristop, pogoje za uvedbo in izvajanje novih storitev, postavitev jasnih standardov in kadrovskih normativov, tehnološke spremembe (vzpostavitev informacijske podpore) ter organizacijo izvajanja oskrbe na terenu. Vse to predstavlja velik strokovni, organizacijski in čustveni napor za zaposlene, ki so vsak dan v neposrednem stiku z uporabniki. A uvedba novega sistema poteka v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki ogroža dostopnost in kakovost oskrbe.

Zahtevamo ukrepanja: 20-odstotni dodatek na plače

Od Vlade RS zato zahtevamo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. S tem bi izvajalcem v ključnem trenutku ob prehodu na nov sistem omogočili, da bi lahko sploh obdržali obstoječe in privabili dodatne delavce, nujne za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe.

Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po Zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo, oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni.

Dosedanji vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske problematike nezadostni

Eden takšnih je nedavno predstavljeni dodatek za neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, kjer kljub zatrjevanju odgovornih ne gre za nov dodatek, temveč zgolj za širitev kroga upravičencev. Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu.

Prav tako kadrovske krize v panogi dolgotrajne oskrbe ni mogoče reševati z nekaterimi predlogi, ki jih dobivajo vodstva zavodov – na primer s pogostejšim izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela, ki dejansko ne pomeni višjih osnovnih plač, temveč od že preobremenjenih delavcev zahteva, da za boljše plačilo opravijo še več dela. Podobno velja za pozive k uporabi možnosti podeljevanja dodatnih plačnih razredov po 22. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ni sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ 10 odstotkov zaposlenih. To med zaposlenimi ustvarja občutek neenakosti, napetosti in razočaranja, saj vsi opravljajo zahtevno delo, a so različno obravnavani. A tudi tisti, ki dodatek prejmejo, učinkov ne občutijo takoj, saj se izplačila uvajajo postopno do leta 2028.

Če želimo resnično izboljšati razmere tako za uporabnike dolgotrajne oskrbe kot delavce, ki te storitve izvajajo, potrebujemo sistemske ukrepe in pravično plačno ureditev, ne pa zasilnih rešitev, ki ustvarjajo predvsem neenakosti med delavci in še povečujejo nezadovoljstvo.

Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:

Denis Sahernik, sekretar

Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Frančiška Ćetković, predsednica

Za Socialno zbornico Slovenije:

Suzi Kvas, prof., generalna sekretarka

Za Srebrno nit – Združenje za dostojno starost:
mag. Irena Žagar, predsednica

Za Zbornico – Zvezo: 
Anita Prelec, predsednica

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije:
Zdenka Jan, predsednica

V Ljubljani, 7. junija 2025

Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob
Minister solidarno prihodnost Simon Maljevac
Minister za finance Klemen Boštjančič
Predsednica DZ mag. Urška Klakočar Zupančič

Mediji

Javno pismo

Izjava Srebrne niti ob sprejemanju novele Zakona o dolgotrajni oskrbi

V Društvu Srebrna nit – Združenje za dostojno starost smo si zelo prizadevali za sprejetje dobrega Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi omogočil vsem ranljivim skupinam dostojno življenje v času, ko bi potrebovali pomoč.

Bili smo kritični, a ne kritizerski, saj je bil naš cilj jasen: dobro delujoč sistem dolgot-rajne oskrbe, ki bi okrepil socialno državo in solidarnost vseh generacij.
Zavedamo se, da je uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe velik izziv, za kar so pot-rebne spremembe veljavnega zakona in tudi začasne rešitve, ki sistem krepijo ter omogočajo, da bo sistem dolgotrajne oskrbe zaživel v vseh okoljih in bo enako dos-topen vsem, ki pomoč potrebujejo.

Zato podpiramo predloge amandmajev, ki jih je vložila Skupnost socialnih zavodov Slovenije v imenu izvajalcev in predvsem v dobro uporabnikov. Predlagani štirje amandmaji se nanašajo na najbolj ključna sistemska vprašanja, ki zadevajo kadrovsko podhranjenost, finančno vzdržnost izvajalcev ter dostopnost storitev za uporabnike.

Ministrstvo za solidarno prihodnost in Vlado RS zato pozivamo, da nujno razmislita o amandmaju o možnosti uveljavitve interventnega ukrepa o začasnem 20-odstotnem povečanju plač zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in takšen amandma predlagata poslankam in poslancem v Državnem zboru. Prav tako podpiramo tudi druge tri predloge amandmajev SSZS, zapisane v korist uporabnikov in dobro delu-jočega sistema dolgotrajne oskrbe.

Zaradi posebnosti delovnih pogojev, dodatnih odgovornosti ter nujnosti zagotavljanja visoke ravni kakovosti oskrbe za najranljivejše skupine prebivalstva je nujno zagotoviti dodatno stimulacijo zaposlenih ob začetku izvajanja reforme.

Brez sprejema tega amandmaja ZDO sistem dolgotrajne oskrbe ne bo zaživel, ker ne bo kadrov, ki bi delali na področju dolgotrajne oskrbe. To veste vsi odgovorni odločevalci, zato vas posebej pozivamo, da si ne zatiskate oči. Ne sprejemamo argumentov, da se problema ne da urediti, da so na voljo tudi druge rešitve in da bi to rušilo sistemsko plačno reformo.

Gre za nujni začasni ukrep!
Podobnega je sprejela tudi prejšnja Vlada in upamo, da bo dovolj modrosti, da ga bo sprejela tudi sedanja.

S spoštovanjem,

mag. Irena Žagar,
predsednica Srebrne niti

V Ljubljani, 5. maja 2025

Ministrstvo za zdravje
Razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo pri MZ
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Slovensko zdravniško društvo - Stomatološka sekcija
Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Kabinet predsednika Vlade

Mediji

Javno pismo
Nujna ureditev zobozdravstva za starejše

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost več let spremljamo neurejeno področje zobozdravstva za starejše, še posebej v domovih starejših. Da se situacija ne izboljšuje, je bilo ugotovljeno v številnih raziskavah in ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki ga obeležujemo konec marca. Po podatkih iz leta 2023 je v Sloveniji približno četrtina prebivalstva starejših od 65 let. V domovih za starejše živi približno 22.000 starejših. Po podatkih NIJZ ima do 65 odstotkov teh nezdravljene oblike patologije v ustih. V podobno slabem položaju so tisti, ki živijo doma.

Raziskave kažejo, da imajo prebivalci domov za starejše pogosto omejen dostop do redne stomatološke obravnave in posledično slabšo kakovost ustne higiene. Dokazana je povezava med neurejenim zobovjem, vnetji v ustni votlini in številnimi drugimi telesnimi obolenji, tudi podhranjenostjo. Zaradi težav v ustih je prizadet ves organizem. Stanovalci v domovih starejših, pa tudi tisti, ki živijo doma, še posebej osebe z demenco ali nepomični, težko pridejo do zobozdravstvenih storitev ali so jim zaradi visokih stroškov povsem nedosegljive.

Zobozdravstvena oskrba obojih, starejših doma in v domovih starejših, je neurejena in večinoma prepuščena svojcem. Prepričani smo, da bi ob sprejemu v dom moral zdravstveni karton slediti stanovalcu. Najzahtevnejša je ustna higiena pri osebah, ki še imajo svoje zobe ali nesnemljive mostičke, kar zahteva redno vzdrževanje ustne higiene. Tudi tiste, ki še lahko sami skrbijo zase, bi bilo pri tem potrebno spodbujati, opominjati in spremljati. Za vse, ki protezo imajo, pa jim ne morejo redno pomagati pri čiščenju in namestitvi, bi bilo nujno zagotoviti potrebno pomoč. Problem je tudi izgubljanje zobnih protez, izdelavo nove proteze morajo starejši velikokrat plačati sami. Prav tako se ne izvaja redno odstranjevanje zobnega kamna. Ustna higiena je nezadostna tudi zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja osebja. Nujni so novi kadrovski normativi, ki jih čakamo več let, kar je zaskrbljujoče in sramotno. V domovih starejših tudi ni preventive ali zdravstvene vzgoje.

Na drugi strani imamo tudi dobre zglede, ko imajo domovi organizirane redne obiske zobozdravnika, ki opravlja svoje storitve celo v sobah stanovalcev, npr. ureja zobne proteze, po potrebi izpuli zob, v glavnem pro bono. Stanovalci plačajo le material in delo zobotehnika. Proteze popravljajo tudi dentisti stomatološke protetike. Tako na primer v Domu na Fari od jeseni deluje zobna ambulanta. Prisotnost zobozdravnika, bi lahko vsaj občasno zagotovili vsepovsod, morda uvedli mobilne ekipe ali mobilne ordinacije za večino potrebnih storitev. Ne verjamemo, da se ne da nič spremeniti, saj praksa in izkušnje kažejo, da je to mogoče.

V domovih starejših še ni sistematične zobozdravstvene oskrbe. Zato dajemo pobudo, da se v okviru pogajanj za splošni dogovor za področje zdravstva in posebej zdravstvene oskrbe v domovih starejših na sistemski ravni zagotovi izvajanje zobozdravstvenih storitev kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma predvidi ustanovitev stomatoloških (mobilnih) enot. Predlagamo tudi uvedbo rednih obiskov ustnih higienikov v vseh domovih starejših in več preventivnega in zdravstvenovzgojnega dela s strani zobozdravstvenih asistentov.

Slovenskemu zdravniškemu društvu – Stomatološki sekciji predlagamo, da po vzoru odvetnikov vsaj enkrat do dvakrat letno vzpostavi dneve odprtih vrat zobozdravstvenih ordinacij, ko bi imeli stanovalci v domovih starejših možnost, da jih zobozdravniki obiščejo in jih oskrbijo v domovih, lahko pa tudi v svojih ordinacijah. Na tak dan bi lahko prišli tudi starejši, ki živijo doma in nimajo urejene zobozdravstvene oskrbe.

Strokovni sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri Zbornici – Zvezi dajemo pobudo, da v domovih starejših izboljša področje preventive in zobozdravstvene vzgoje stanovalcev, pa tudi starejših, ki živijo doma.

Pozdravljamo vse širitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance in predlagamo, da ZZZS s pravilnim vrednotenjem storitev prispeva k temu, da bodo te storitve izvajali tudi vsi koncesionarji.

Če želimo dobro urejeno javno zdravje, je nujno razširiti javno zobozdravstveno mrežo in to naj bo ena od nalog Ministrstva za zdravje.
Od naslovnikov javnega pisma pričakujemo odgovore, skladne z njihovimi prostojnostmi in odgovornostjo. Odzivi na naše pobude bodo objavljeni na spletni strani Srebrne niti, saj ljudje upravičeno pričakujejo našo pomoč pri urejanju težav, ki jih dodatno prinese starost.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar

Vlada RS
Državni zbor RS
Državni svet RS
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo
Varuh človekovih pravic
Zagovornik enakih možnosti

Mediji

Izjava za javnost

Srebrna nit pozdravlja sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje zasebno od javnega

V Društvu Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, ki je vključeno tudi v Glas ljudstva, pozdravljamo v Državnem zboru sprejeto novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki končno obeta, da bo tržna zasebna zdravstvena dejavnost ločena od javne, in v javni mreži ureja razmerja med javnimi izvajalci in zasebniki s koncesijo.
Sprejem novele zakona pozdravljamo tudi zato, ker smo prepričani, da se bodo za starejše, ki potrebujejo več zdravstvene oskrbe kot drugi prebivalci, z boljšim in bolj preglednim javnim zdravstvom razmere za njih izboljšale. Z novelo zakona pričakujemo izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu, saj omejuje delo zaposlenih v javnem zdravstvu pri zasebnikih. Manj bo tudi prikritih napotitev k zasebnikom in plačevanja zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo zaposleni v javnem zdravstvu, iz žepa. To predstavlja populaciji starejših veliko psihičnih in finančnih stisk in zaradi neurejenosti dostopa do zdravstvene oskrbe lahko tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Revščina, slaba informacijska pismenost, doplačila za zdravstvene storitve ali plačila v celoti za preglede pri specialistih zasebnikih za vstop v zdravstveno obravnavo v javnem sistemu, nedostopna fizioterapija … zanje (pre)večkrat predstavljajo praktično nedostopno zdravstvo. S sprejemom omenjene novele zakona upamo, da se bo na področju zdravstvenega sistema vzpostavil večji red, predvsem pa, da bodo s tem ustvarjene možnosti za ohranitev ključnih področij javnega zdravstva, ki ga starejši izjemno potrebujemo.
Ponosni smo, da je Glas ljudstva (in mi z njim) po več kot dveh letih intenzivnih opozarjanj, protestov, mobiliziranja javnosti, po številnih razpravah s politiki, zlasti poslanci in drugimi odločevalci, tudi z ministrico za zdravje, dosegel pomemben uspeh in s tem prispeval k zgodovinski zmagi socialnega čuta – skrbi za ljudi, da je skrb za javno dobro zmagala nad pohlepom in nebrzdanim dobičkarstvom določenega dela izvajalcev zdravstvenih storitev.
Sprejetje novele zakona pomeni ohranjanje javnega zdravstvenega sistema in s tem temeljnega stebra socialne države. Pohvala gre tudi vladajoči koaliciji, ki je nazadnje prisluhnila argumentom civilne družbe in s tem tudi tistim (starejšim), ki nimajo svojega glasu, ne svojih predstavnikov v politiki, zdravstvu ali drugih mrežah, zdravstveno varstvo pa nujno potrebujejo.
Sprejem novele zakona je tako tudi potrditev, da lahko oblast sodeluje s civilno družbo, da je civilna družba potrebna in pomembna, da ima svojo moč in veljavo, in zato se bomo tudi v Srebrni niti še naprej trudili izboljševati kakovost življenja starejših in si istočasno prizadevali za medgeneracijsko sožitje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se dve leti trudili za ohranjanje javnega zdravstva tudi v našem imenu, pa tudi poslankam in poslancem, da so uresničili svojo najpomembnejšo koalicijsko zavezo - ločitev javnega in zasebnega zdravstva.
Da bomo tudi starejši občutili pozitivne učinke tega zakona, pričakujemo, da bodo tako ministrstvo za zdravje kot vsi drugi odgovorni poskrbeli za hitro in učinkovito implementacijo in nadzor področja ter preprečevali morebitne zlorabe, saj vemo, da ima vsak zakon lahko tudi kakšno luknjo.
Hkrati upamo in si bomo za to prizadevali, da bodo tudi prihodnje izvoljene oblasti, ki jim je mar za ljudi ter za njihovo dobro, ohranjale in razvijale javno zdravstvo in ne za bogatenje peščice posameznikov, ki znajo izkoristiti sistem.
Sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da je mogoče s civilnimi pobudami in aktivnim odgovornim državljanstvom doseči veliko dobrega, ne glede na to, kako močni so pritiski nasprotnikov in kapitala.

Srebrna nit
Mag. Irena Žagar
Predsednica

Program_strokovnega_sreanja_-_Staranje_prinaa_mnoge_izzive-_22.4.2025.pdf