Ministrstvo za zdravje
Dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica
UKC Ljubljana
Dr. Marko Jug, generalni direktor
Dr. Gregor Norčič, strokovni direktor
Mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra
Dominika Oroszy, pomočnica strokovnega direktorja za kakovost
Varuh človekovih pravic
Mediji
Javno pismo
Neznosne razmere na urgenci UKC Ljubljana – do kdaj še?
Prizadetih je tudi veliko starejših.
V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost se soočamo z mnogimi problemi starejših, med katerimi izstopajo povezani z delovanjem zdravstvenega sistema. Poleg težav zaradi slabe dosegljivosti osebnih zdravnikov, zaradi česar smo pred kratkim predlagali povečanje glavarinskih količnikov kot eno od rešitev za povečanje dostopnosti zdravstvene obravnave, se tokrat na vas obračamo predvsem zaradi neznosnih razmer na urgenci UKC Ljubljana, ki se iz leta v leto poslabšujejo. Zato kot zagovorniki starejših apeliramo na odgovorne v UKC Ljubljana in širše, da obupne razmere začnejo urejati takoj, najprej s skrajševanjem nesprejemljivo dolgega čakanja oz. časa obravnave in z odpravljanjem nehumanih pogojev za čakajoče paciente in svojce v čakalnicah. Zagotovo je mogoče kaj izboljšati v organizaciji, procesih dela in skrajšati nesprejemljivo dolge čase zdravstvene obravnave, ki lahko trajajo tudi več kot 10, 15 ali 20 ur! Ljudje trpijo v bolečinah, mnogi higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni, prestrašeni, ne tako redko pacient, zlasti starejši, na urgentnem hodniku tudi umre. V Srebni niti spremljamo hude osebne zgodbe, veliko stisk starejših je prikazanih v medijih in družbenih omrežjih. Dejstvo, da smrt hudo bolnega na ozkem vozičku na hodniku in vsem na očeh, postaja nova normalnost, je nesprejemljivo. Kot tudi menjava plenic v prisotnosti drugih, siljenje na izločanje v plenico ali v nočno posodo sredi hodnika, izvajanje diagnostičnih in terapevtskih intervencij na hodniku ... Da neudobnih stolov in pomanjkanja (zvočne, vizualne) zasebnosti pacientov niti ne omenjamo.
Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester ali koga/česa drugega, so nesprejemljivi.
Opisane razmere so dejavniki tveganja za ogrožanje zdravja in življenja ljudi, tovrstno izvajanje zdravstvene obravnave predstavlja pogoje tako za neposredno kot sistemsko nasilje nad starejšimi in lahko vodi v pojavnost nasilja tako s strani pacientov in svojcev kot obratno, tudi s strani zdravstvenih delavcev nad pacienti in svojci.
V Srebrni niti pozivamo vodstvo UKC Ljubljana, da pristopi k reševanju neznosnih razmer na urgenci. Sistemski izgovori, da ni mogoče ničesar izboljšati, da potrebujemo regionalno bolnišnico, drugačno plačevanje storitev ZZZS, da sistem na primarni ravni ne deluje ustrezno ne smejo biti več opravičilo za vodstvo, da ne išče učinkovitih rešitev znotraj UKC Ljubljana. V sistemu zdravstvenega varstva se je v zadnjem letu in pol povečalo število zdravnikov za 300, zagotovo je del teh tudi v UKC Ljubljana. Poleg kadrovskih okrepitev spremembe v organizaciji dela pogosto ne zahtevajo več kadra, temveč je potrebno spremeniti procese zdravstvene obravnave, delovne naloge članov zdravstvenega tima in organiziranost dela. Pomembno bi bilo vedeti, kaj je UKC Ljubljana v zadnjih letih po koncu epidemije COVID-19 naredil za izboljšanje zdravstvene obravnave na urgenci, tudi z vidika zaposlenih in dostojne ter varne zdravstvene obravnave pacientov.
Posredujemo tudi več slabih izkušenj starejših pacientov in njihovih spremljevalcev, povzetih iz javno objavljenih prispevkov, dosegljivih na https://www.facebook.com/share/1AzcEh7Vbw/ in Ko sočutje izgine v čakalnici: Slovenka 13 ur s 86-letno mamo na urgenci razkriva resnico slovenskega zdravstva – Pokukaj24: Več kot le novice (18. 7. 2025)
Za menoj je težka noč ... še bolj težka za vse bolnike, v glavnini starejše … med njimi tudi moja mama, pripeljana na urgenco v Ljubljani. Množica postelj s čakajočimi bolniki in obupanimi svojci […] z mamo prideva ob petih, pred nama množica od zjutraj. Preverim število ambulant, kar štiri so, toda vrata se redko odprejo in zaprejo. Po treh urah preverim, zakaj se vrsta ne premakne. Odgovor […] čakalna doba do 20 ur, to je njihova meja normale […], ker delata le dva zdravnika. Spoštovana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predlagam vam, da v živo preizkusite to čakalno dobo … sama sem jo za dolgo celo noč oz. 13 ur s 86-letno mamo, pri čemer sem skrbela še za dva starostnika, ki s seboj nista imela svojcev. 98-letnik si je celo želel le eno - umreti. Predlagam, da ste za rešitev problema vaših »sprejemljivih« 20 ur le opazovalka dogajanja na hodniku skupaj z vodstvom UKC, […] povečati število zdravnikov na internistični urgenci. Veliko spoštovanje pa izkazujem zdravniku, ki je po 12 urah pregledoval mamo in ob tem tolažil še mene, ker sem bila na robu obupa.
Objavljeni komentarji na gornji tekst kažejo na veliko število pacientov in njihovih spremljevalcev s podobno težkimi izkušnjami. Povzemamo le nekatere, identične sporočilom, ki jih prejemamo na naslov Srebrne niti in s katerimi želimo podkrepiti zahtevo po takojšnjem začetku urejanja neznosnih razmer:
8. 2. 2024 sva s 86-letno teto na ljubljanski urgenci čakali več kot 26 ur, od tega 22 ur na stolu! Vsi so ves čas delali in zjutraj se je videlo, da so komaj pokonci. Ni problem v zdravnikih. Problem je višje, mnogo višje. (Z.J.)
Mati (90 let) na urgenci čakala 18 ur, bila polulana do glave, prosila za menjavo plenice, kje pa, kdo pa ima čas, in na hodniku pokrita samo s tanko rjuho. (L.L.)
Pred mesecem z 89-letnim očetom. To se v letu 2025 ne bi smelo dogajati! Vemo, kaj pomeni "urgenca", a smo 1000 svetlobnih let od tega. Sramota države, da osnovnih stvari preprosto NE ZNA urediti! (M.B.)
Včeraj z zelo bolnim očetom čakala 8 ur in to z napotnico. Zdravnica empatična, strokovna. Hodniki polni večinoma starejših, mnogi brez spremstva, bi lahko kakšna sestra krožila med njimi in jim lajšala neskončno čakanje, pomoč pri odhodu na WC, odejo, pijačo, prijazno besedo, tolažbo. [...] Večkrat sama ali s svojci na urgenci prebila od 8 do 24 ur (brez 24-urnega hospitala). (A.Š.)
V 30 letih se očitno na IPP ni nič spremenilo. Čakanje v nedogled, gužva, ljudje še do stranišč niso mogli. Enkrat z mamo po padcu ob 19.00 prispeli na IPP, ob 2.30 ponoči so jo sprejeli na travmatološko kliniko. Žalostno. (D.V.)
Pred dvema letoma čakala z mamo, staro 80+, od 14.00 do 4.30 zjutraj. Zelo nečloveško. (G.G.)
Pred več kot 10 leti sem s svojo 88 let staro mamo čakala na ljubljanski urgenci 23 ur, to se dogaja že dolgo. (D.S.)
To traja že leta, enake izkušnje. Vsi hodniki polni, svojci stoje, bolniki na vozičkih. Se jemlje kri, se menja plenice, vse na hodniku. Urgenca je kot poljska bolnišnica za fronto. (I.U.)
Z ženo čakala na IPP v UKC LJ 15 ur.[...] Ampak, ko je prišla na obravnavo, pa nimam žal besede, prijazni in strokovni. (N.N.)
Ljudje slabosti, tudi organizacijske, ne le vidijo in občutijo, dajejo tudi predloge za izboljšanje. Povzemamo jih le nekaj:
Povečati število vseh, ki delajo v tej verigi: zdravnikov, sester in administratorjev. (S.Ž.)
Jasno je, da bodo ljudje šli na urgenco, če vse od spodaj (primarno zdravstvo in naprej) ne štima. Nimaš osebnega zdravnika,na specialista čakaš leta, na urgenci pa dobiš »paket« pregledov iz »košarice« zdravstvenih storitev, pa še kaj več v 10 urah. Ljudje se s tem izognejo tudi plačilu pri zasebnikih in pospešijo zdravljenje za naprej, ker imajo izvide. Urgence bodo vedno polne, dokler se ne bo kaj premaknilo v osnovnem zdravstvu in naprej. (N.N.)
Treba je opozoriti na število ljudi, ki obiščejo urgenco, pa nimajo statusa urgentnosti. Čudi me, da se na te težave ne opozori malo bolj resno in javno. (N.N.)
Urgence so polne takih, ki ne pridejo do svojega zdravnika. Tako se ustvarja dolga čakalna doba. Za to obstaja triaža. (V.F.Š.)
Povečan obisk urgence pomeni tudi to, da ogromno ljudi nima osebnega zdravnika. (N.N.)
Je pa LJ veliko mesto in bi rabila 3 urgence, v vsaki 3 zdravnike. Niso krivi zdravniki, oni so prav tako žrtve sistema. Krivda je višje! Direktorji, predstojniki, ministri naj se usedejo in poiščejo rešitev! (D.B.)
Če bi zdravstvo na primarni ravni opravljalo svoje poslanstvo, bi bilo na urgencah trikrat manj pacientov. Osebje na urgencah dela s srcem in z nadčloveškimi močmi. Sistem je nekje zatajil, nekateri na urgenci v 20 do 30 urah uredijo vse, kar bi preko osebnega zdravnika (z vsemi napotnicami) v pol leta ali več. (J.P.)
In kot je še zapisano v navedenem viru: »Zdravstvo bi moralo temeljiti na sočutju, a ta vrednota v praksi pogosto izpuhti tam, kjer bi jo najbolj potrebovali: na urgenci. Zdravstveni sistem, ki ne more zagotoviti osnovne oskrbe najranljivejšim, tako da ohrani tudi njihovo najosnovnejše človeško dostojanstvo, nujno potrebuje prenovo.«
Skrajni čas je, da se od besed in pisem preide k dejanjem. Zato v luči izboljšav dela v urgentnih centrih, zlasti v UKC Ljubljana, ponovno pozivamo k dvigu glavarinskih količnikov izbranih osebnih zdravnikov kot enemu od nujnih pogojev, da se urgentne centre razbremeni nenujnih pacientov, tudi starejših. Prav tako naj se nujno povečajo kapacitete urgentne službe z dodatnimi ekipami, treba je vključiti tudi zasebnike s koncesijo. Morda je potrebno evalvirati ustreznost triažiranja ob vstopu v sistem, da se zagotovi izboljšanje humanosti postopkov zdravstvene obravnave, saj sedaj čakajo vsi, tisti, ki urgenco potrebujejo, in tisti, ki je ne.
Naše poglede, vključno s pobudami za rešitve nekaterih problemov, želimo predstaviti tudi ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel. Pričakujemo, da se ministrica odzove na našo prošnjo za neposredni razgovor, za kar smo zaprosili že pred dvema mesecema in prošnjo ponavljamo v tem zapisu.
V Srebrni niti bomo stanje na urgencah spremljali naprej. Tokrat apeliramo na UKC Ljubljana, da seznanjajo javnost o izvedenih in načrtovanih izboljšavah. Ko bomo prejeli na svoje pismo njihov odgovor, ga bomo javno objavili.
S spoštovanjem,
Društvo Srebrna nit - Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica
