Vladi Republike Slovenije
Medijem
Tretji val epidemije je tu – bodo spet starejši največje žrtve?
V domovih starejših se od drugega vala, ko je bilo prav tam največ nepotrebnih smrti, stanje ni bistveno izboljšalo. Še vedno so v veljavi neprimerni kadrovski normativi tako za zdravstveno nego kot socialno oskrbo. Zaposleni so zgarani in premalo plačani. Dodatki zaposlenih težko izbojevani z velikimi zamudami. Obetajo se nam le nove koncesije. In svetla točka tega tedna pismo o nameri o prvem javnem domu v Hrastniku od obljubljenih pet. In takoj se izkaže, da je denarja v proračunu premalo za vse obljube. Ni zunanjih enot namesto neustreznih (rdečih in drugih) con. Nobene dodatne postelje v negovalnih bolnišnicah, nobenega glasnega in jasnega navodila, naj imajo vsi starejši enako možnost preživetja/zdravljenja v bolnišnici. Še vedno socialna izolacija. Strašljive posledice prvega in drugega vala se vlečejo v tretji in vse nadaljnje …
Javnost ne pozna rezultatov izrednih strokovnih nadzorov v domovih starejših in ne pozna ukrepov, ki bi stanje izboljšali.
Cepljenje spremljajo številne težave. Starejši v domovih pozivajo, da je treba pravočasno cepiti tudi tiste, ki so COVID preboleli.
Kdo danes v resnici skrbi za starejše in zagovarja njihove interese?
Glasovanje v interpelaciji proti ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pokazalo, da se starejšim ne obeta nič dobrega.
Ker so se s tem, da je delal dobro, strinjali tudi poslanci, ki imajo vedno na jeziku skrb za upokojence, je jasno, da na poslance ne moremo resno računati. Prodali so vse starejše in jih bodo še v prihodnje, za svoje lastne interese.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se preoblikuje. Žal pa ne vemo, če bo ob ustanovitvi tako imenovanega »direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo zanje zares bolje poskrbljeno; za tiste v DSO-jih in za tiste, ki živijo še doma. Mislimo, da je skrajni čas, da dobi Slovenija, kjer je domala že tretjina prebivalstva starejšega od 65 let, samostojno ministrstvo za starejše z lastnim proračunom, ki bo skrbelo samo za to populacijo.
Naj poudarimo, da so cene oskrbe v domovih previsoke, sploh v domovih s koncesijo. Denar, ki ga ZZZS namenja stanovalcem domov starejših, je sramotno nizek, sploh če ga primerjamo z enakimi storitvami v negovalni bolnišnici ali v akutni bolnišnični obravnavi.
Predvsem pa starejši, še posebej tisti, ki bi čim dalj radi ostali doma, nujno potrebujejo Zakon o dolgotrajni oskrbi in dogovor o financiranju le-tega. Sprejem zakona bo tudi razbremenil plačevanje storitev tistim, ki so danes v DSO-jih. Direktorat za dolgotrajno oskrbo na Ministrstvu za zdravje dobro deluje, kolikor mu politika dopušča in zato ne bi bilo koristno, da se ga spet v drugi obliki seli na drugo ministrstvo.
Naj se vrnemo na epidemijo. V nekaterih domovih za starejše med epidemijo ni bilo dobro poskrbljeno niti za zdrave niti za bolne. Rdeče cone se niso povsod izkazale za ustrezno rešitev in niso zaustavile okužb.
Tako se je okužilo veliko stanovalcev, kot tudi zaposlenih in umrlo je več kot 2.060 stanovalcev. Zato pred tretjim valom zahtevamo, da pristojni odločevalci končno zagotovijo dovolj prostora za morebitne bolne stanovalce v ustreznih prostorih in ne več v telovadnicah, ipd. S »čuvanjem« praznih bolniških postelj se je nad starejšimi izvajal gerontocid in to se ne sme ponoviti.
Tudi komunikacija vlade z državljani, še posebej starejšimi, ni bila ustrezna in ni pripomogla k boljšim rezultatom spopadanja z epidemijo. Potrebne so spremembe.
V času med obema valoma epidemije se odločevalci tudi niso odločili za posebne prezračevalne naprave, ki odstranjujejo aerosole.
Odgovora na pobudo o ustanovitvi varuha starejših nismo dobili že od dveh predsednikov vlad v zadnjih treh letih. Popolna ignoranca dela civilne družbe.
Marsikaj bi lahko še napisali, pa odločevalce le sprašujemo: koliko je za njih sploh vredno življenje starejših?
Da bi jim bilo vsaj malce bolje, zahtevamo čim prejšnjo izredno sejo vlade na temo sprejetja ukrepov, ki bodo preprečili nadaljnjo diskriminacijo starejših in še dodatne smrti v tretjem in naslednjih valovih epidemije.
Celotna vlada je odgovorna za to, kar se dogaja v naši državi. Od vlade zahtevamo konkretne aktivnosti, ne le prelaganje področja skrbi za starejše posameznim resorjem (zdravstvo, sociala), kar se je izkazalo kot nezadostno.
Biserka Marolt Meden
predsednica Srebrne niti
