Predstavnice Srebrne niti: Biserka Marolt Meden, predsednica, dr. Katerina Vidner Ferkov, Neva Železnik, Darinka Klemenc, članice, so sredi maja obiskale Ministrstvo za zdravje.
Sprejele so jih: Milojka Kolar Celarc, ministrica, Tatjana Buzeti, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo, mag. Klavdija Kobal Straus, sekretarka na direktoratu za dolgotrajno oskrbo, Tanja Mate, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo in mag. Emilija Guštin, sekretarka na direktoratu za dolgotrajno oskrbo.
Zanimalo nas je, če se daj kaj storiti še pred volitvami: recimo povečati normative v domovih starejših. Povedali so nam, da to trenutno ni mogoče zaradi omejitve na izvajanje tekočih poslov. Opozorijo tudi, da je pri pogovorih o kadrovskih normativih v domovih za starejše potrebno vzporedno pogledati tudi normative na področju socialne oskrbe, ki jo uporabniki v domovih plačajo iz lastnega žepa. Iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja se v domovih za starejše plačuje kader za izvajanje zdravstvenih storitev, na katerega pa je, kakor pravijo na ministrstvu pogosto prevaljeno tudi izvajanje oskrbe.
So pa predstavnice ministrstva poudarile, da bo, ko bo zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet zagotavljal, da bodo do pravic lahko dostopali vsi upravičenci, kar za trenutni sistem ne moremo trditi. Tudi osebe, ki ostanejo kljub bolezni ali starosti doma in ne morejo poskrbeti zase, bi po predlogu zakona lahko dostopale do primerljivih integriranih storitev, kakor jih imajo tisti, ki gredo v domove za starejše. Na drugi strani pa bodo še vedno upravičeni do zdravstvenih storitev, ki se bodo plačevale iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – na domu jih bo še naprej obiskovala patronažna služba in prav tako se bodo storitve zdravstvene nege izvajale v domovih za starejše. Žal kljub temu, da je bilo veliko narejenega in medresorsko usklajenega, ni bilo političnega konsenza za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi.
Na vprašanje, kako na ministrstvu menijo, da bi bilo možno reševati dolge čakalne vrste za domove povedo, da se bo pritisk na domove gotovo zmanjšal, ko bo tudi na domu možno dostopati do primerljivih storitev. Za naprej pa pravijo, da bo potrebno razmišljati o tem ali so dejansko velike institucije dolgoročno prava rešitev, ali pa bi bilo za razmišljati o drugih alternativnih, domačemu okolju bolj podobnih oblikah.
Zanimivo je, da tudi v Ministrstvu za zdravje zagovarjajo združitev področja zdravstva in sociale, saj so mnenja, da le tako lahko oblikujemo učinkovite, za ljudi dobre rešitve.
Vsekakor je treba ohraniti Direktorat za dolgotrajno oskrbo, ki dobro dela.
Predstavnice ministrstva so se strinjale z nami, ki smo predlagale, da bi domove starejših nenapovedano in redno nadzorovali. Premik v to smer se kaže tudi s tem, da je z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, možno tudi v domovih starejših izvajati sistemske in upravne nadzore. In tudi naš predlog, da se v načrtovanje bodočih nadzorov vključi predstavnika javnosti, se jim je zdela dobra rešitev.
In končno smo govorili tudi o evtanaziji. Opozorile smo tudi na področje paliativne oskrbe, ki se v Sloveniji prepočasi razvija.
Članice Srebrne niti so poudarile tudi, da bi morala biti izobrazba pri negovalnem kadru najmanj srednješolska strokovna, še posebej zdaj, ko se pripravlja profil zdravstveno socialnega asistenta, šolanega v srednjih zdravstvenih šolah, ki bo primeren prav za delo na tem področju.
