Srebrna nit ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi opozarja na nesprejemljive spremembe časa dela osebnih zdravnikov v ZD Ljubljana
V medijih smo zasledili informacije o delu družinskih (in morda tudi drugih?) zdravnikov na primarnem nivoju, ko naj bi ti en dan na teden namenili administrativnemu delu, ki ne vključuje neposredne obravnave pacientov. Navedeno nas je zelo zaskrbelo, začudilo, celo prestrašilo. V Ljubljani je zavarovancev, ki so brez možnosti izbire družinskega zdravnika, pediatra in ginekologa, bistveno več kot drugod v Sloveniji in so v primeru svojih zdravstvenih težav prisiljeni obiskovati dodatne ambulante. Upamo, da je to le začasna, skrajna rešitev, ki pa, žal, že predolgo traja.
Z načrtovano novostjo bodo zavarovanci, ki sicer imajo osebnega zdravnika, enako kot tisti, ki te sreče nimajo, prisiljeni v Ljubljani v dnevih, ki naj bi bili namenjeni administrativnim opravilom, obiskovati dodatne ambulante ali nadomestne zdravnike. Predlagana sprememba je po našem mnenju nesprejemljiva, načrtovani ukrep tudi nima nobene konkretne obrazložitve. O tem, da so zdravniki z administrativnim delom preobremenjeni, ni nobene natančne analize, ali te vsaj niso znane javnosti.
Sprašujemo se, ali je obremenitev zdravnikov ob pospešeni digitalizaciji res tako velika, da se je treba kar za en dan v tednu odpovedati delu s pacienti. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so bili v preteklosti že razbremenjeni, tudi če ne upoštevamo po našem prepričanju nesprejemljivega znižanja glavarinskih količnikov. Sedanji pomenijo za zdravnika fizično in administrativno razbremenitev, saj je vsak družinski zdravnik pred tem imel več kot 1800 količnikov in tako več pacientov. Razbremenitev z znižanimi količniki za zdravnika pomeni tudi manj administrativnih opravil zanje. Tudi ni bilo obnovljivih receptov, ki so prav tako zdravnikom prinesli razbremenitve. Sedaj je potreben le en obisk letno za kronične bolnike zaradi predpisa zdravil, torej letno tudi 11 obiskov manj brez osebne obravnave pacienta. Določeni medicinsko-tehnični pripomočki se predpisujejo z obnovljivo naročilnico, ki velja tri leta, napotnice so trajne. Obisk na primarnem nivoju ni potreben zaradi kontrolnih pregledov pri specialistu, podaljševanje bolniškega staleža poteka elektronsko (prej ročno), določena opravila so prevzeli drugi zdravstveni delavci, ustanovljene so bile referenčne ambulante, centri za krepitev zdravja, pa tudi pacientov na enega družinskega zdravnika je sedaj bistveno manj. Mnogi družinski zdravniki so obremenjeni z minimalnim (!) številom količnikov, to je 1348, po covidu so ambulante bistveno bolj prazne, manj obremenjene s fizičnimi obiski, hišnih obiskov skoraj ni več in še bi lahko naštevali. Že sedaj se v Ljubljani srečujemo s številnim ambulantami, ki ob petkih popoldan ne delajo, bistveno bolj pa je zato po našem mnenju obremenjena urgenca. Za paciente to pomeni ure in ure čakanja, za zdravstveno osebje tam pa prekomerne in nenormalne obremenitve.
Za predlagano spremembo ni nobene tehtne argumentacije, še več, po napovedih bi zdravniki delali tudi od doma (po izkušnjah je to v petek ali ponedeljek, kar podaljšuje vikend). Vse to pa bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti za prebivalce Ljubljane, koncentracija pacientov v preostalih štirih dnevih bi se povečala, sledilo bi nadaljevanje zgodbe o preobremenjenih zdravnikih. Če bi bilo z analizo podprto, da čas ene ure in pol dnevno za administrativna opravila zdravnikom ne zadostuje, se ga lahko na podlagi analize nekoliko podaljša, kar bi za paciente v manjši meri zmanjšalo dostopnost do družinskega zdravnika. Če to ni ustrezno, je treba poiskati druge možnosti.
Zato pozivamo vse odgovorne, vodstvo ZD Ljubljana, predvsem direktorico dr. Antonijo Poplas Sosič in
župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča, da odstopijo od načrtovanih prilagoditev, ki zmanjšujejo razpoložljivost zdravnikov v škodo pacientov. Pričakujemo od generalnega direktorja ZZZS, da pri urejanju pogodbenih odnosov ne podpre predlagane ureditve. Predlog je usmerjen izključno v ugodnejše pogoje dela za zdravnike, hkrati pa bi ustvaril izjemno škodo pacientom s tem, ko bi zmanjšal dostopnost zdravstvene oskrbe. Problem bi zagotovo izjemno oškodoval starejšo populacijo, ki je v večjem obsegu kot druge starostne skupine odvisna od zdravstvene pomoči. Posredno to zagotovo pomeni povečanje nasilja nad njo.
V društvu Srebrna nit sodimo, da je zdravstvo v celoti, na primerni ravni pa še posebej, izjemnega pomena za vse ljudi, za starejše pa še posebej. V predlaganem ukrepu pacienti niso v ospredju in zato načrt ne bi smel dobiti podpore v nobenem organu ali instituciji v sistemu socialne države.
Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica
