Novice

V trgovski verigi SPAR so z novim letom uvedli spremembe pri koriščenju popustov, pred časom pa so jih na novo uvedli v Lidlu. Dostop do njih so omogočili ali olajšali zgolj uporabnikom mobilne aplikacije, za preostale kupce pa je pot do popustov zdaj zelo otežena ali je sploh ni. Po novem namreč za pridobitev obljubljenega popusta v trgovinah Spar (v Lidlu pa kartic zvestobe, zbiranja nalepk itd. sploh ni) ni dovolj le kartica zvestobe, temveč morajo imeti kupci naloženo aplikacijo, v kateri so elektronski kuponi ali iz časopisnega letaka izrezan kupon.
V Srebrni niti protestiramo proti uvedbi novih aplikacij, saj ocenjujemo, da gre za evidentno diskriminacijo vseh, ki si aplikacije iz različnih razlogov ne morejo privoščiti, je naložiti ali uporabljati. Ker se ukvarjamo z dostojnim življenjem starejših, ocenjujemo, da gre za dodatno šikaniranje oz. staromrzništvo/starizem, povezano s starostjo, in s tem izpostavlja ekonomsko prikrajšanost (večinoma) starejših v primerjavi z drugimi kupci.
Razlogi za naš protest in zahtevo po izenačenih možnostih dostopa do popustov vseh kupcev v Sparu in Lidlu so sledeči:
• veliko starejših, ki so po statističnih podatkih ena najbolj (tudi ekonomsko) ranljivih družbenih skupin v državi, še posebej to velja za starejše samske ženske, nima možnosti slediti novostim, povezanih s sodobnimi IT tehnologijami. Mnogi si ne morejo privoščiti pametnih mobilnih telefonov, ne tako redki še navadnih ne. Zapletene poti do popustov jim tako sprožajo dodatne frustracije in ustvarjajo občutek diskriminiranosti v primerjavi z drugimi kupci. Nenazadnje so tudi materialno oškodovani glede na tiste, ki si nameščanje aplikacij na svoje mobilnike lahko privoščijo, saj do določenih popustov sploh ne morejo (npr. 10% popust na nakup ob koncu tedna in 25% popust za en izdelek med tednom v trgovini Spar).
• Nezanemarljivo število starejših si na svoj mobilni telefon ne more ali ne zna naložiti (pre)zapletene aplikacije. Vsi tudi nimajo internetne povezave in/ali e-naslova, kar namestitev zahteva.
• Veliko starejših se ozaveščeno odreka časopisnim reklamam v nabiralnikih, saj gre za ekološko sporno ravnanje in za agresivno oglaševanje posameznih trgovin, ki si jih sicer izbirajo po lastni presoji. Fizično izrezovanje kuponov pa pomeni velik korak v preteklost.
• Aplikacija, ki jo je treba namestiti, lahko zasede (pre)veliko zmogljivosti na pametnem telefonu.
• Starejši z namestitvami aplikacij ne želijo obremenjevali mlajših družinskih članov ali drugih, dokler lahko sicer sami skrbijo zase. To nam sporočajo tudi naši člani in članice.
• Poraja se tudi pomislek glede varovanja zasebnosti, osebnih in drugih podatkov – tudi v družini ali drugi skupnosti. Ne sprejemajo možnosti pomoči zaposlenih v trgovinah, ki zdaj ponekod pomagajo pri namestitvah aplikacij, saj gre za stigmo v javnosti in za časovno obremenjevanje prodajalcev/k.
• Rokovanje s telefonom pred blagajnami (iskanje telefona, iskanje aplikacije v njem, nošenje telefona stalno s seboj…) lahko podaljša vrste čakajočih in ni nobena optimizacija.
• Ob tem trgovec ne prevzema odgovornosti za nemoteno delovanje aplikacije, tudi ne za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe aplikacije, motenj ali težav z dostopom do vsebin v njej ter za morebitne napake in pomanjkljivosti aplikacije.
• Kdo torej odgovarja, če se pri aplikaciji kaj zalomi in pride do zlorabe podatkov, ki jih je potrebno navesti? Dodajamo še, da je teh po našem mnenju čisto preveč.

Ob upoštevanju navedenih argumentov predlagamo, da se poleg mobilne aplikacije za vse kupce ohranijo enake možnosti dostopanja do popustov kot doslej (v Lidlu ugodnosti brez aplikacije sploh ni), da tako ne bo prihajalo do diskriminiranja posameznih skupin kupcev.
Naj poudarimo, da v Srebrni niti nismo nasprotniki novosti in sodobnih pristopov, da pa zagovarjamo - v luči enakovredne obravnave in spoštovanja vseh ljudi - obe možnosti, digitalni in analogni dostop do popustov.
Ne moremo mimo vprašanja, ali ne gre celo za poslovno politiko določenih trgovcev. Želijo z nedosegljivimi aplikacijami za vse – tudi starejše, ki so zvesti in redni kupci -, morda zmanjšati možnosti koriščenja popustov in s tem dodatno štediti, kar zagotovo prinese prodajalcu finančne koristi?
Če problem diskriminatorne obravnave starejših in drugih, ki ne morejo koristiti sistema aplikacij, ne bo odpravljen, svetujemo, da kot kupci preprosto zamenjamo trgovca in kupujemo tam, kjer enakovredno spoštujejo vse svoje stranke. V državi je trgovin in trgovskih verig več kot dovolj.
Srebrna nit – združenje za dostojno starost
Dr. Marina Tavčar Krajnc
Namestnica predsednice

Ministrstvo za zdravje
Predsednik vlade RS
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti
Mediji

Javno pismo
Srebrna nit poziva: »Prenehajte kršiti pravice prebivalk in prebivalcev in jim omogočite dostojno in dostopno zdravstveno varstvo.«

V Srebrni niti – združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo aktualna dogajanja v zdravstvu, vključno s stavko zdravnikov, ki je ne podpiramo. Podpiramo pa stavko pacientov in njihove zahteve, ki jih zagovarja Glas ljudstva, katerega član je tudi naše združenje. Vedno več je namreč starejših in njihovih bližnjih, ki so se zaradi slabo ali celo nedelujočega zdravstvenega sistema znašli v izjemnih stiskah, in ki kličejo po takojšnjem ukrepanju oblasti.
Problem pomanjkanja družinskih zdravnikov in že bistveno več kot 100.000 prebivalcev Slovenije brez izbranega osebnega zdravnika je potrebno reševati takoj! Gre za grobo, tudi ustavno kršitev temeljne človekove pravice – dostopa do zdravstvene oskrbe. Ob tem s(m)o ena najbolj ranljivih skupin starejši in revnejši.
Pacienti brez izbranega osebnega zdravnika so alarm, da je država zatajila pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, zapisane v ustavi in direktivah EU (51. člen Ustave RS). Ker pravica do osebnega zdravnika (80. člen ZZVZZ) predstavlja temeljno pravico v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti (172. člen pravil OZZ), hkrati pa se tudi ostale pravice (napotitvene, upravnopravne) primarno uresničujejo prek osebnega zdravnika, je pacientom brez osebnega zdravnika preprečen dostop do zdravstvenega varstva, z izjemo nujne pomoči. Ti so v bistvu izbrisani s seznama upravičencev do zdravstvenega varstva.
Zato pozivamo ministrico za zdravje in celotno vlado, da odpravi sklep o znižanem delovnem normativu za družinske zdravnike ter jih hkrati razbremeni določenih opravil. Nujno je treba povečati normativ za delo družinskih zdravnikov na 2300 glavarinskih količnikov, v sodelovanju s strokovnimi združenji pa vključiti druge zdravstvene delavce in sodelavce v time v primarnem zdravstvenem varstvu, čeprav tudi teh zelo primanjkuje (zlasti medicinskih sester, ki jih je treba zadržati na delovnih mestih tudi s primernim plačilom), ne pa za 30 % ponovno dvigovati plače določene skupine zdravnikov. Verjamemo sicer družinskim zdravnikom, da so preobremenjeni, vendar bi morali rešitve iskati v vsebinskih in organizacijskih dejavnikih, tudi v etičnih izpraševanjih, in ne v odklanjanju bolnikov.
Nevzdržno stanje je potrebno odpraviti takoj! Ni ga mogoče odlagati v čas, ko naj bi bilo dovolj družinskih zdravnikov. Tudi ambulante za neopredeljene niso rešitev. Primerjava z drugimi državami kaže, da povečanje normativa za pet do deset odstotkov zdrži.
Drug velik problem je splošna nedostopnost zdravnikov. Za starejše vztrajamo pri potrebni ohranitvi analognih komunikacijskih poti, osebnih in telefonskih stikih z zdravnikom, odzivno elektronsko pošto namesto zapletenih sistemov, s katerimi veliko starejših ne zna ravnati. In ne bo še vsaj dvajset let.
Različne digitalne rešitve (portali) postanejo nedostopne takoj, ko izbrani zdravnik zboli in ni jasno, kdo ga nadomešča. In tisti, ki ga, največkrat ne opravlja vseh storitev. Tako se tudi prebivalci, ki imajo izbranega osebnega zdravnika, vsaj občasno pridružijo množici izbrisanih.
Interventni zakon, ki ga je Glas ljudstva vložil v državni zbor, naj se čim prej obravnava in sprejme.
Čas potrpežljivosti ljudi se izteka in vlada bo uspela ali pa padla na zdravstveni problematiki. Starejši bomo k temu pripomogli, skupaj nas je okrog 650.000 tisoč… Zato Srebrna nit zahteva takojšnje ukrepanje. Tudi starejšim se čas izteka… Meja med dosegljivostjo zdravstvene pomoči in smrtjo je lahko zelo tanka…
Zato bomo v združenju vztrajali pri svojih zahtevah.

Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost
Dr. Marina Tavčar Krajnc
Namestnica predsednice

Spoštovane članice in člani, prijatelji in prijateljice Srebrne niti,

Društvo Srebrna nit je vključeno v aktivnosti, ki jih vodi in organizira civilna iniciativa Glas ljudstva.

V celoti podpiramo skupna prizadevanja za ohranjanje in razvoj vsem dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, tudi vloženo besedilo Zakona, ki ga je v času zbiranja s svojimi podpisi podprlo več kot 6700 volivk in volivcev.
Za 9. januar 2024 ob 11.45 je na Prešernovem trgu v Ljubljani napovedana opozorilna stavka pacientov, ki jo prav tako podpiramo.

Pridružimo se ji v čim večjem številu, da pokažemo na dimenzije problema, ki ostaja v Sloveniji že (pre)dolgo nerešen, ter tako ponovno pozovemo k nujnosti njegovega reševanja.

Vabljeni k udeležbi.

Srebrna nit vam ob vstopu v leto 2024 želi
obilo zdravja, miru, veselja in spoštovanja med ljudmi.
Svet naj bo starejšim prijazen, vse generacije pa med seboj solidarne.

Del dohodnine lahko našemu društvu namnite preko te povezave:

https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo

Na dnu strani biste našli gumb [Elektronska oddaja]. Preusmerjeni boste na stran FURS, kjer se prijavite z digitalnim certifikatom in v polje 1 vnesete našo davčno številko 

23454539

Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije je možno oddati kadarkoli prek sistema eDavki z digitalnim potrdilom ali brez. Če želite v eDavke vstopiti brez digitalnega potrdila, boste potrebovali svojo davčno številko in številko zadnjega informativnega izračuna dohodnine. Za namenitev dela dohodnine pa boste potrebovali še davčno številko izbrane organizacije.

V Ljubljani, 26. 11. 2023

Srebrna nit ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami opozarja:

Nasilju nad starejšimi ženskami je treba reči še bolj odločni NE

V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, večkrat ob eklatantnih pojavih nasilja, ki odmevajo v javnosti in še posebej vsako leto ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami, v času od 25. novembra do 11. decembra, opozarjamo na nasilje, ki so mu izpostavljene ženske, tudi starejše.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zlorabo starejših oz. nasilje nad njimi mogoče opredeliti kot individualen ali ponavljajoč se način ravnanja, ki starejši osebi povzroča bolečino, škodo in stisko. Zloraba vključuje fizično, spolno, psihološko, finančno ali materialno nasilje. Študije so pokazale, da so starejši najbolj izpostavljeni psihološkim, čustvenim, fizičnim in finančnim zlorabam, od tega ženske opazno bolj od moških.
Naša družba je polna stereotipov in predsodkov o starejših. Priča smo naraščanju starizma, staromrzništva, šikaniranja, zapostavljanja starejših, izključno ali predvsem zaradi njihove starosti. Starejše ženske so stereotipom enako izpostavljene kot moški ali še bolj, saj so prav starejše samske ženske ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Starizem in sovraštvo do starejših lahko v mnogih primerih poimenujemo kar nasilje. S strani mlajših in tudi srednjih generacij je v odnosu do starejših prepogosto zaslediti poudarjanje negativnih značilnosti in lastnosti starejše populacije, njihove neperspektivnosti, nekoristnosti oz. bremena za družbo, kar ne drži. Prav starejši, še posebej ženske, v veliki meri pomagajo izboljševati kakovost življenja mlajših generacij (pomoč v gospodinjstvu, varstvo in vzgoja vnukov in skrb za njihove prostočasne aktivnosti, ekonomska pomoč…).

Različne raziskave dajejo vedeti, da se največ nasilja nad starejšimi, posebej nad ženskami, dogaja v domačem okolju, ki bi moralo biti najbolj varno in prijazno. A žrtve nasilje skrivajo, kolikor je le mogoče, saj so pogosto odvisne prav od pomoči povzročiteljev. Ob tem se redko odločijo za prijavo nasilnega dogodka, ker bi s tem »umazale« dobro ime družine. Tako se nasilje za domačimi vrati še težje odkriva, s tem pa je tudi pomoč žrtvam otežena in manj učinkovita.

Nasilje v našem kulturnem okolju še vedno pomeni tudi stigmo, pa naj gre za telesno, verbalno, psihološko, spolno ali ekonomsko nasilje. Tako je pojavnost nasilja, tudi nad starejšimi ženskami, težko ocenjevati, nasilje samo pa težko odkrivati. Resda se družba ozavešča tudi na tem področju, a raziskav v slovenskem prostoru ni, je pa preveč hudih zgodb, vse tja do femicidov. Največ pretresljivih izpovedi razkrivajo nevladne organizacije. Po podatkih policije je v Sloveniji vseh kaznivih dejanj nad starejšimi približno 5000 primerov letno, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300. Nekaj podatkov o nasilju pri nas: največji delež zlorabljenih oseb je starih 75 do 80 let, v 94 odstotkih so nasilni njihovi otroci, bistvene razlike med spoloma storilcev ni, moški so bolj fizično, ženske pa bolj psihično nasilne. Nasilja nad starejšimi ženskami je več kot nad starejšimi moškimi. Ženske so ekonomsko in socialno bolj ranljive. V Sloveniji smo po revščini starejših žensk visoko pri vrhu držav EU. Istočasno pa imajo manj družbenega vpliva, več težav z informacijsko ali finančno pismenostjo kot druge družbene skupine itd.
Zato ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami v Srebrni niti opozarjamo, da je nasilju nad starejšimi ženskami treba reči še bolj odločni NE na vsakem koraku, da ga je treba bolj sistematično odkrivati, prijavljati in sankcionirati; Bodimo nanj pozorni vsi, ne le zdravstvene in socialne službe ali policija. Ostro je potrebno obsojati pojave starizma kot enega ključnih dejavnikov, ki pripomorejo k povečevanju nasilja nad starejšimi ženskami. Smiselno je opominjati na temeljne vrednote v družbi, kot je tudi medgeneracijsko sožitje – od vrtca in osnovne šole naprej.
Apeliramo na vse, ki jim je mar, da družba ohrani spoštovanje in občutljivost še posebej do ranljivih skupin - tokrat do starejših žensk -, da po svojih zmožnostih pomagajo izboljševati kakovost življenja starejših in soustvarjati njihovo dostojanstvo. Tudi v vseh oblikah preprečevanja, ozaveščanja, zaznavanja in ukrepanja v primerih kakršnega koli nasilja nad starejšimi ženskami.

Darinka Klemenc                                                                                                                                                                              dr. Marina Tavčar Krajnc
Članica Izvršnega odbora SN                                                                                                                                                 Namestnica predsednice SN