Novice

Izvršni odbor Društva Srebrna nit sporoča članicam in članom, da bo zaradi izteka mandata vseh organov društva v terminu 29. 6.-2. 7. 2026 sklican volilni občni zbor društva, ki bo izpeljan korespondenčno.

Vse članice in člane prosimo, da skladno s prejetimi navodili izpolnijo svoje glasovnice in tako sodelujejo pri odločanju o članstvu v izvršnem odboru, nadzornem odboru in častnem razsodišču Srebrne niti.

Gradivo z vabilom in glasovnico bo v naslednjih dneh posredovano na naslove članstva, s katerimi društvo razpolaga.

Ko življenje spremeni smer. Nastaja zgodba o moči, vztrajnosti in pogumu za korak naprej.

Festival za tretje življenjsko obdobje predstavlja novo kampanjo ZMOREM

sporočilo za javnost, Ljubljana, 8. junij 2026

Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) predstavlja novo družbeno kampanjo ZMOREM, ki v ospredje postavlja resnične življenjske zgodbe ljudi, ki so se morali soočiti z velikimi spremembami v svojem življenju, a so kljub temu našli moč za nov začetek.

Kampanja Zmorem odpira prostor za iskrene pogovore o življenjskih preizkušnjah, prilagajanju novim okoliščinam, vztrajnosti in vsakodnevnem pogumu. Njeno osrednje sporočilo je preprosto, a močno: tudi ko življenje spremeni smer, lahko naredimo korak naprej.

»To ni zgodba o popolnosti. To je zgodba o življenju. O padcih, prilagajanju, vztrajanju in trenutkih, ko si človek reče: zmorem,« poudarjajo organizatorji kampanje.

Z video zgodbami, pogovori in osebnimi pričevanji želi kampanja prispevati k večjemu razumevanju, empatiji in odprtemu dialogu o temah, o katerih pogosto govorimo premalo – o ranljivosti, okrevanju, sprejemanju drugačne realnosti in moči vsakdana.

Ko življenje postavi nove izzive

Včasih življenje nenadoma spremeni naše načrte, navade, odnose ali zdravstveno stanje. Pot naprej ni vedno enostavna, vendar je mogoča. Kampanja ZMOREM želi pokazati, da moč ni nujno v velikih dosežkih. Pogosto se skriva v majhnih korakih, vztrajnosti, sprejemanju pomoči in odločitvi, da poskusimo znova.

Glavni cilji kampanje so:

• navdihovati z resničnimi življenjskimi zgodbami,
• povezovati ljudi s podobnimi izkušnjami, njihove bližnje in širšo skupnost,
• opogumljati posameznike za nove začetke,
• odpirati prostor za pogovor o pomembnih, a pogosto prezrtih življenjskih temah.

Obraz kampanje je Anton Donko

Prvi obraz kampanje ZMOREM je Anton Donko, po domače Tone, ki se je po možganski kapi znašel pred zahtevno življenjsko preizkušnjo. Njegova zgodba ni zgodba o omejitvah, temveč o prilagajanju, vztrajnosti in iskanju novih poti.

»Zmorem ni samo beseda. Je odločitev, da naredimo korak naprej,« sporoča Tone Donko.

V prihodnjih mesecih bo kampanja skozi serijo video zgodb, pogovorov in novic spremljala njegovo pot ter predstavila vsakodnevne izzive, uspehe in sporočila, ki lahko navdihnejo tudi druge.

Prva zgodba z naslovom Ko življenje spremeni smer predstavlja uvod v Tonetovo osebno pot, sledile pa bodo nove vsebine, med njimi tudi zgodba Zmorem vrtnariti, ki prikazuje, kako lahko tudi vrt postane prostor vztrajnosti, miru in novih začetkov.

Več kot kampanja

ZMOREM ni zgolj kampanja. Je povabilo k razumevanju, povezovanju in podpori. Je opomnik, da v vsakem človeku obstaja moč, ki se pogosto pokaže prav takrat, ko je najbolj potrebna.

Več informacij in video zgodbe bodo dostopne na uradnih kanalih Festivala za tretje življenjsko obdobje.

www.f3zo.si

--

Festival za tretje življenjsko obdobje je najpomembnejša prireditev za starejše v Sloveniji ter največja tovrstna prireditev v Evropi. Pod geslom: Vsi smo ena generacija! spodbuja vprašanja medgeneracijskega sožitja, poudarja zdravo in aktivno staranje ter dolgoživo družbo. Dogodek vsako leto soustvarja najmanj 3.000 posameznikov, v treh dneh pa združuje bogat izobraževalen, strokoven in kulturen program, meritve in predstavitve na razstavnih prostorih ter uspešno povezuje generacije znotraj spremljevalnega programa. Že 25. edicija Festivala bo potekala od 29. septembra do 1. oktobra 2026 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tokrat poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednike Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Organizatorja: Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU, Proevent d.o.o.

Srebrna nit ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi opozarja na nesprejemljive spremembe časa dela osebnih zdravnikov v ZD Ljubljana

V medijih smo zasledili informacije o delu družinskih (in morda tudi drugih?) zdravnikov na primarnem nivoju, ko naj bi ti en dan na teden namenili administrativnemu delu, ki ne vključuje neposredne obravnave pacientov. Navedeno nas je zelo zaskrbelo, začudilo, celo prestrašilo. V Ljubljani je zavarovancev, ki so brez možnosti izbire družinskega zdravnika, pediatra in ginekologa, bistveno več kot drugod v Sloveniji in so v primeru svojih zdravstvenih težav prisiljeni obiskovati dodatne ambulante. Upamo, da je to le začasna, skrajna rešitev, ki pa, žal, že predolgo traja.

Z načrtovano novostjo bodo zavarovanci, ki sicer imajo osebnega zdravnika, enako kot tisti, ki te sreče nimajo, prisiljeni v Ljubljani v dnevih, ki naj bi bili namenjeni administrativnim opravilom, obiskovati dodatne ambulante ali nadomestne zdravnike. Predlagana sprememba je po našem mnenju nesprejemljiva, načrtovani ukrep tudi nima nobene konkretne obrazložitve. O tem, da so zdravniki z administrativnim delom preobremenjeni, ni nobene natančne analize, ali te vsaj niso znane javnosti.

Sprašujemo se, ali je obremenitev zdravnikov ob pospešeni digitalizaciji res tako velika, da se je treba kar za en dan v tednu odpovedati delu s pacienti. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so bili v preteklosti že razbremenjeni, tudi če ne upoštevamo po našem prepričanju nesprejemljivega znižanja glavarinskih količnikov. Sedanji pomenijo za zdravnika fizično in administrativno razbremenitev, saj je vsak družinski zdravnik pred tem imel več kot 1800 količnikov in tako več pacientov. Razbremenitev z znižanimi količniki za zdravnika pomeni tudi manj administrativnih opravil zanje. Tudi ni bilo obnovljivih receptov, ki so prav tako zdravnikom prinesli razbremenitve. Sedaj je potreben le en obisk letno za kronične bolnike zaradi predpisa zdravil, torej letno tudi 11 obiskov manj brez osebne obravnave pacienta. Določeni medicinsko-tehnični pripomočki se predpisujejo z obnovljivo naročilnico, ki velja tri leta, napotnice so trajne. Obisk na primarnem nivoju ni potreben zaradi kontrolnih pregledov pri specialistu, podaljševanje bolniškega staleža poteka elektronsko (prej ročno), določena opravila so prevzeli drugi zdravstveni delavci, ustanovljene so bile referenčne ambulante, centri za krepitev zdravja, pa tudi pacientov na enega družinskega zdravnika je sedaj bistveno manj. Mnogi družinski zdravniki so obremenjeni z minimalnim (!) številom količnikov, to je 1348, po covidu so ambulante bistveno bolj prazne, manj obremenjene s fizičnimi obiski, hišnih obiskov skoraj ni več in še bi lahko naštevali. Že sedaj se v Ljubljani srečujemo s številnim ambulantami, ki ob petkih popoldan ne delajo, bistveno bolj pa je zato po našem mnenju obremenjena urgenca. Za paciente to pomeni ure in ure čakanja, za zdravstveno osebje tam pa prekomerne in nenormalne obremenitve.

Za predlagano spremembo ni nobene tehtne argumentacije, še več, po napovedih bi zdravniki delali tudi od doma (po izkušnjah je to v petek ali ponedeljek, kar podaljšuje vikend). Vse to pa bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti za prebivalce Ljubljane, koncentracija pacientov v preostalih štirih dnevih bi se povečala, sledilo bi nadaljevanje zgodbe o preobremenjenih zdravnikih. Če bi bilo z analizo podprto, da čas ene ure in pol dnevno za administrativna opravila zdravnikom ne zadostuje, se ga lahko na podlagi analize nekoliko podaljša, kar bi za paciente v manjši meri zmanjšalo dostopnost do družinskega zdravnika. Če to ni ustrezno, je treba poiskati druge možnosti.

Zato pozivamo vse odgovorne, vodstvo ZD Ljubljana, predvsem direktorico dr. Antonijo Poplas Sosič in

župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča, da odstopijo od načrtovanih prilagoditev, ki zmanjšujejo razpoložljivost zdravnikov v škodo pacientov. Pričakujemo od generalnega direktorja ZZZS, da pri urejanju pogodbenih odnosov ne podpre predlagane ureditve. Predlog je usmerjen izključno v ugodnejše pogoje dela za zdravnike, hkrati pa bi ustvaril izjemno škodo pacientom s tem, ko bi zmanjšal dostopnost zdravstvene oskrbe. Problem bi zagotovo izjemno oškodoval starejšo populacijo, ki je v večjem obsegu kot druge starostne skupine odvisna od zdravstvene pomoči. Posredno to zagotovo pomeni povečanje nasilja nad njo.

V društvu Srebrna nit sodimo, da je zdravstvo v celoti, na primerni ravni pa še posebej, izjemnega pomena za vse ljudi, za starejše pa še posebej. V predlaganem ukrepu pacienti niso v ospredju in zato načrt ne bi smel dobiti podpore v nobenem organu ali instituciji v sistemu socialne države.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica

Predsednik Državnega zbora RS

Poslanska skupina SDS

Poslanska skupina SD

Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti

Poslanska skupina Levica Vesna

Poslanska skupina Svoboda

Poslanska skupina Resni.ca

Poslanska skupina Demokrati

Mediji    

Javno pismo

Državni zbor je zavrnil interventni zakon o dolgotrajni oskrbi

Državni zbor je 24. aprila 2026 zavrnil interventni zakon, ki bi med drugim odpravil krivično neenakost v sistemu dolgotrajne oskrbe: da dve osebi v isti sobi doma za starejše, z enako potrebo po oskrbi, plačujeta različno ceno - tudi do 600 evrov. In to samo zato, ker ena od njiju čaka na odločbo, ki ne zamuja po njeni krivdi, ampak zaradi neustreznega sistema z uporabo dveh hkrati veljavnih zakonov.

Približno 2.000 starejših v tem trenutku »preplačuje« oskrbo v domu za starejše. To ni samo statistika. To so naši starši in stari starši, ki so vse življenje plačevali prispevke in jim zdaj sistem zaračunava ceno za zamudo, ki jo je sam povzročil.

Parlamentarna desnica je zakon zavrnila z argumentom, da gre za »parcialno rešitev«. Srebrna nit odgovarja: ko nekdo krvavi, ga ne puščaš čakati na celovito reformo kirurgije. Interveniraj zdaj, sistemske rešitve gradi vzporedno.

Vzpostavljeni sistem dolgotrajne oskrbe ni idealen in ga bo potrebno dodelati. Sodimo, da je potrebno nujne popravke sprejeti čim hitreje, brez nepotrebnega vpletanja političnih nasprotij in delitev, kdo je kaj predlagal. Naj prevladata strokovnost in človečnost.

Srebrna nit zato poziva, da novi parlament - ne čez leta, ampak takoj na začetku svojega mandata - sprejme naslednje nujne spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi:

• Odpravo diskriminacije med stanovalci domov: povračilo preplačanih stroškov in prehod v nov sistem za vse, ki čakajo.
• Veljavnost pravice od dneva vložitve vloge, ne od izdaje odločbe - zamude sistema ne smejo bremeniti uporabnika.
• Dostojne plače za zaposlene v dolgotrajni oskrbi - brez kadrov ni oskrbe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je primeren temelj. A temelj ni hiša. Starejši ne morejo čakati, da politika dokonča svoja razglabljanja in morebitna nesoglasja.

Srebrna nit bo še naprej javno poročala, katere od prepotrebnih sprememb so bile sprejete, in opozarjala na krivice.

Volivci so vam z izraženim zaupanjem podelili tudi odgovornost, da boste sprejemali potrebne odločitve.

S spoštovanjem,

Mag. Irena Žagar

Predsednica Srebrne niti

V Ljubljani, 31. 3. 2026

Predsednik Vlade R Slovenije
dr. Robert Golob

Minister za solidarno prihodnost
Simon Maljevac

Mediji

Javno pismo
Poziv Društva Srebrna nit k nujnim izboljšavam sistema dolgotrajne oskrbe

Spoštovani predsednik vlade,
spoštovani minister.

V Društvu Srebrna nit pozdravljamo uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadalj. ZDOsk) kot enega najpomembnejših dosežkov sodobne solidarne družbe, ki ji je mar za dostojno življenje starejših in drugih ranljivih skupin. Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe je temeljni korak k zagotavljanju enakih pravic ljudem, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju.
Hkrati z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se implementacija ZDOsk sooča s številnimi resnimi sistemskimi ovirami, ki prizadenejo ravno tiste, ki jim je namenjen. Izkušnje izvajalcev, uporabnikov in njihovih bližnjih jasno kažejo, kje so vrzeli in kaj je treba urediti.
Zato vas pozivamo k nujnim in takojšnjim izboljšavam. Nujno je treba vzpostaviti sodelovanje z vsemi ministrstvi, ki morajo sodelovati pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe za vse ranljive skupine (MZ, MDDSZEM, MF). V nadaljevanju navajamo ključne ugotovitve in konkretne predloge, ki so rezultat našega poznavanja neposrednih izkušenj s terena.
1. Diskriminacija med stanovalci domov za starejše
V praksi prihaja do hude neenakosti: v isti sobi doma za starejše bivata osebi z enako potrebo po oskrbi, za katero plačujeta bistveno različne zneske. Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom 2025, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, medtem ko tisti, sprejet kasneje, plačuje polno ceno storitev. Januarja 2026 je bilo v tem položaju 1.207 stanovalcev, pri tem pa 12 domov s približno 2.000 stanovalci podatkov ni sporočalo. Obseg problema je torej še večji. Oba v primeru navedena stanovalca plačujeta prispevke, oba bivata v domu na podlagi ugotovljene potrebe, njun položaj pa je radikalno različen. Poleg tega je položaj kasneje sprejetega stanovalca slabši kot pred uveljavitvijo ZDOsk, ko je imel možnost uveljavljati dodatek za pomoč in postrežbo. Takšno razlikovanje je z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom popolnoma nesprejemljivo in diskriminatorno.
Ravno tako je treba po ZDOsk prednostno reševati ponovne ocene ob poslabšanju stanja stanovalca v domu in se pri tem opreti na strokovnjake v domu.
Zato pozivamo k takojšnji sprožitvi postopkov v DZ za sprejem interventnega zakona za prevedbo, kot je veljala za stanovalce domov za starejše, ki so bili v domu 1. decembra 2025.
2. Zamude in zaostanki pri reševanju vlog
Postopki za ugotovitev upravičenosti do pravic po ZDOsk so administrativno preobremenjujoči in tehnično slabo podprti. Pogodba s podjetjem Žejn za vzpostavitev informacijskega sistema je bila prekinjena.
Zato nemudoma objavite javni razpis za funkcionalni informacijski sistem z natančno določenim rokom izobraževanja in implementacije.

Zakonsko določeni roki za izdajo odločb (30 oz. največ 60 dni po ZUP-u) zaradi čakalnih dob niso spoštovani. Vloge, oddane junija 2025, so v nekaterih primerih še vedno nerešene. Vsak dan zamude je dan brez dostopa do pravice, ki jo zakon zagotavlja, zato sprejmite vso ponujeno pomoč s strani stroke.
Sprejmite ukrepe za takojšnje odpravljanje zaostankov na vstopnih točkah za DO. Zunanji strokovnjaki naj bodo aktivirani v čim večjem obsegu in čim prej.

V Srebrni niti od vsega začetka predlagamo tudi potrebno sodelovanje patronažnih medicinskih sester in tehnikov/zdravstvenikov na vstopnih točkah, saj kot strokovnjaki dobro poznajo zdravstveno in socialno okolje ter problematiko prebivalcev na »svojem terenu«.
3. Veljavnost pravice le od dneva izdaje odločbe, ne od vložitve vloge
ZDOsk ne določa jasno datuma nastanka pravice. V praksi odločbe učinkujejo šele od dneva izdaje, kar je z vidika pravičnosti najslabša možna rešitev, saj zavarovanec nosi finančne posledice zamud v postopku, na katere sam nima nobenega vpliva.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pozna bolj pravično ureditev: pravice pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Prav tako je bil nekdanji dodatek za pomoč in postrežbo priznan od dneva nastanka potrebe, največ šest mesecev nazaj. Takšne rešitve so bistveno bolj pravične in neodvisne od hitrosti postopka, zato predlagamo spremembo ZDOsk, tako da bo bolj pravičen za uporabnike.
V sklopu interventnega zakona pripravite dopolnitev ZDOsk glede datuma nastanka pravice. Pripravite zakonsko spremembo, ki bo jasno določila, da zavarovancu pripada pravica od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. S tem bo odpravljena krivična praksa, ki zavarovance kaznuje za zamude v postopku.
4. Oskrba na domu – sistem, ki še ne živi
Stroka in uporabniki predlagajo, da se v primerih, ko zaradi pomanjkanja kadra storitve pomoči na domu ni mogoče izvesti v celoti, del storitev izplača v denarju. To rešitev vključite v interventni zakon o spremembah ZDOsk.
Pričakujemo postopno ureditev/uskladitev pomoči na domu in dolgotrajne oskrbe na domu z na novo zaposlenimi kadri.

Poleg tega se zastavlja vprašanje, ali bi vključitev javnih zdravstvenih zavodov med izvajalce dolgotrajne oskrbe (npr. fizioterapevti, delovni terapevti) razbremenila sistem, kar preučite in tudi vključite v interventni zakon o spremembah ZDOsk.
Hkrati bi lahko formalizirana vključitev organiziranih prostovoljcev (ZDUS, Rdeči križ, program Starejši za starejše) vsaj začasno omilila kadrovski primanjkljaj. Zato pripravite rešitve za okrepitev prostovoljstva.
5. Kadrovska kriza: plače, izgorevanje, siva ekonomija
Sistem dolgotrajne oskrbe je neposredno odvisen od kadrovskih možnosti, ki so v resni krizi.
Predlogi stroke vključujejo začasni ali trajni posebni dodatek za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi oziroma ločen plačni steber za to področje, neodvisen od splošnega plačnega sistema javnega sektorja. Višje plače so nujne, da zadržimo sedanje zaposlene in privabimo nove.
Nujni so tudi vsi drugi ukrepi za bolj kakovostno delovno okolje in preprečevanje izgorevanja zaposlenih. Poleg večjega spoštovanja zaposlenih v dolgotrajni oskrbi moramo poskrbeti tudi za namenska najemna stanovanja za te kadre, da jih zadržimo v dejavnosti in tudi za varstvo otrok zaposlenih, tudi v okviru institucij dolgotrajne oskrbe.
Dvig minimalne plače je porušil plačna razmerja – skoraj 50 odstotkov zaposlenih v dolgotrajni oskrbi prejema minimalno plačo. Nujne so spremembe pri pravičnem nagrajevanju zaposlenih v dolgotrajni oskrbi.
Denarni prejemki namesto storitev DO spodbujajo sivo ekonomijo, naš cilj pa je krepitev javnega sistema.
6. Minutni sistem – dostojanstvo v nasprotju z normo
Storitve dolgotrajne oskrbe so normirane z minutami. Izvajalci in v stroki so ta sistem jasno označili kot neprimeren. Zaposleni v dolgotrajni oskrbi opravi storitev, normirano s številom minut, človeška potreba pa se ne meri v minutah – ko nekdo pade ali potrebuje nujno pomoč, minut ni.
Zato je nujna revizija minutnega sistema. Sprejmite revizijo normativov, ki bo upoštevala izkušnje izvajalcev in strok socialnega dela in zdravstvene nege.
Posebno skrb zbuja tudi dejstvo, da navodila za delo oziroma obračun storitev želi diktirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne MSP. To kaže na globlje vprašanje: ali sistem dolgotrajne oskrbe sledi logiki zdravstvenega zavarovanja ali logiki dolgotrajne oskrbe z integriranimi socialno-zdravstvenimi storitvami.
ZZZS pa naj razmeji, kaj so pravice iz OZZ in kaj iz DO na področju zdravstvene nege.
Vse spremembe financiranja (pavšala) je treba temeljito pretehtati, da ne bo preveliko
nižanje pavšala v škodo uporabnikov (kapica?) in zaposlenih (manj sredstev za nagrajevanje).
Morda bi bil bolj primeren rebalans načrta, če so se na MSP in ZZZS ušteli pri njegovi pripravi.
7. Pomanjkanje kriznih namestitev, Ljubljana povsem brez postelj
Slovenska zakonodaja opredeljuje krizne namestitve za starejše v 54.b členu Zakona o socialnem varstvu. Slovenija ima skupaj le 24 postelj za ta namen – vse v severovzhodni Sloveniji. Ljubljana z okolico, mestna občina z več kot 300.000 prebivalci, nima niti ene. Paradoks je, da so celo te obstoječe postelje večinoma nezasedene – ker sistem ni dovolj poznan in zaradi postopkovnih ovir.
Ko starejši ne more ostati doma in ni prostora v domu ali bolnišnici, nima kam. Problem je treba urgentno reševati, nujna je vzpostavitev kriznih namestitev v Ljubljani do konca leta 2026.
Hkrati je nujna odprava postopkovnih ovir, ki onemogočajo koriščenje obstoječih 24 postelj drugod po Sloveniji.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je trdno in dragoceno izhodišče za bolj solidarno Slovenijo. Prepričani smo, da je bil vzpostavljen z resničnim prizadevanjem za dostojno življenje vseh.
Vsak dan zamude pomeni konkretno trpljenje konkretnih ljudi. Starejši, ki čaka na odločbo. Zaposleni v dolgotrajni oskrbi, ki pregori. Starejši v stiski, ki nima kam. Ti ljudje niso statistika – so naši starši, stari starši, sosedje, prijatelji – so del naše skupnosti.
Prepričani smo, da boste navedene predloge upoštevali in nemudoma ukrepali. Pripravljeni smo na nadaljnji dialog in skupno iskanje rešitev, ker nam je – tako kot vam – mar za dostojanstvo v starosti. Pozivamo k vzpostavitvi rednega in strukturiranega dialoga z organizacijami, ki zastopajo starejše in ranljive skupin, ter z izvajalci dolgotrajne oskrbe pri pripravi vseh sprememb zakonodaje in podzakonskih aktov.

S spoštovanjem,
mag. Irena Žagar,
predsednica Društva Srebrna nit

V vednost:
• Predsednica DZ in vse poslanske skupine v DZ
• Varuh človekovih pravic
• Zagovornik načela enakosti