Novice

Varuh človekovih pravic
Vlada RS
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Mediji

Javno pismo
Odzivnost Varuha človekovih pravic v skrbi za starejše
Standard in »nadstandard« v domovih starejših

V časopisu Dnevnik je bilo 18. 12. 2024 objavljeno, da je Varuh človekovih pravic ugotovil kršitev, da so v domovih starejših zaračunali nadstandard, ki to ni bil.
Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je od leta 2018 napisalo številna javna pisma v vlogi zagovornika pravic starejših. Večino pisem je prejel tudi Varuh človekovih pravic.
Računsko sodišče je opravilo revizijo Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih, da bi preverilo, ali so bili Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) ter Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju: MZ) v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2018 uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva, oziroma da bi odgovorilo na vprašanje, ali Republika Slovenija zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.
Računsko sodišče je izdalo revizijsko poročilo z mnenjem, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva. https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/KAM/KAM-2_RSP_RevizijskoP.pdf
Srebrna nit je v dveh javnih pismih v letu 2019 posebej izpostavila zaračunavanje »dodatnih storitev«.
Iz izjave SN januarja 2019:
»V domovih posebej bode v oči in kliče po takojšnjem ukrepanju zaračunavanje nadstandardnega bivalnega prostora (lastne sanitarije, balkon, dodatna oprema ipd. in t. im. dodatnih storitev, katerih oblikovanje je manj nadzorovano kot cene osnovnih storitev in so tako prikladna možnost za povečevanje prihodkov domov). Na cenikih domov se najdejo »dodatna plačila« za kopanje, tuširanje, striženje nohtov, povijanje nog/pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, stroške ukrepov ob okužbah, za vse vrste diet,…
Doplačati je treba za nameščanje slušnega aparata in za dodatno menjavo inkontinenčnih pripomočkov (plenic), če stanovalec potrebuje menjavo nad zakonsko predpisanim normativom (piše v ceniku) in si mora pripomoček dobaviti sam. Zanima nas, kateri zakon v Republiki Sloveniji določa, koliko menjav plenic stanovalec lahko dobi na dan, mesec,… torej, kolikokrat na dan lahko nekdo odvaja blato ali urin?«
Večkrat smo opozarjali na neprimerno vrednotenje zdravstvene nege in oskrbe, a se je zelo malo spremenilo. Predlogi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ostajali neuresničeni. Ugotavljamo tudi, da je diskriminacija starejših na področju zdravstva izjemno skrb zbujajoča (izbira osebnega zdravnika v domovih starejših, dostopnost do zdravnika in storitev…) in je potrebno takojšnje ukrepanje.
Zavzemali smo se za samostojno Ministrstvo za starejše, da se skrb ne bi delila na več ministrstev, ki po izkušnjah zelo slabo sodelujejo med seboj. Dobili smo Ministrstvo za solidarno prihodnost in veliko obljub.
Žal se Pravilnik o oblikovanju cen socialno-varstvenih storitev še vedno ni spremenil tako, da bi bile upoštevane ugotovitve revizije Računskega sodišča in številne pobude Srebrne niti ter drugih izvajalcev in civilne družbe.
Zato zastavljamo nekaj vprašanj, ki terjajo takojšnje odgovore pristojnih:
• Zakaj je kopalnica v domovih starejših luksuz?
• Zakaj je luksuz balkon? Zakaj ta luksuz plačujejo nepokretni stanovalci?
• Zakaj domovi za starejše obračunavajo storitve, za katere vedo, da jih ne izvajajo v celoti (najprej je bil izgovor epidemija in zdaj kadrovski primanjkljaj)?
• Zakaj se storitve, ki so podlaga za uvrstitev v posamezne kategorije oskrbe, ne beležijo in v vsakomesečnem računu obračunajo le opravljene?
• Zakaj stanovalec, ki želi uživati dnevne obroke v sobi, plačuje dvoje - postrežbo v jedilnici in prinašanje hrane v sobo?
• Zakaj še vedno veljajo ugotovitve revizije RS iz leta 2019? (»Ministrstvo s pravno ureditvijo tudi ni zagotovilo enake obravnave uporabnikov storitev v domovih za starejše, saj so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe v javnih zavodih, poleg tega pa se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe. Zato so nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunani večkrat in/ali so zaračunani napačnim uporabnikom glede na vrsto in kategorijo ter standard storitve oskrbe, ki jo prejemajo. Enaka obravnava glede cenovne dosegljivosti pa tudi ni zagotovljena uporabnikom pomoči na domu, saj se višina doplačil cene storitev oskrbe v različnih občinah bistveno razlikuje. Tako so uporabniki storitev oskrbe na domu v občinah, ki presegajo predpisano 50-odstotno doplačilo cene oskrbe, v boljšem položaju od uporabnikov v občinah, ki ceno oskrbe subvencionirajo le v okviru predpisanega 50-odstotnega obsega.«)
Kljub pogostemu opozarjanju se zadeve v zvezi z doplačevanjem storitev in drugimi nepravilnostmi v domovih starejših že več let ne rešujejo. Zatajili so vsi odgovorni za to področje, vključno z Varuhom človekovih pravic. Njegova ugotovitev je, da je treba vse dileme glede zaračunavanja cene dolgotrajne oskrbe takoj razjasniti. Takoj? Ta ugotovitev preseneča, saj vso problematiko izpostavljamo že več kot pet let, pa do sedaj tudi v času mandata sedanjega varuha ni bilo zaznati posluha in pripravljenosti vsaj za začetek reševanja nepravilnosti
Zato v Srebrni niti še vedno zagovarjamo svoje večkrat izraženo stališče, da resnično potrebujemo institut samostojnega varuha starejših, ki bi takoj pristopil k reševanju nakopičenih težav in nepravilnosti.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
mag. Irena Žagar, predsednica

Skupina za samopomoč svojcem obolelih za demenco, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj, se je odločila javnost predstaviti najosnovnejše probleme, ki v različnih zdravstvenih ustanovah nastajajo pri obravnavi in pregledih dementnih bolnikov oz. stanovalcev. V septembru, mesecu Alzheimerjeve bolezni, smo zahtevo po vzpostavitvi ustreznih protokolov poslali odločevalcem in drugim odgovornim za humano nacionalno zdravje in dostojno starost:
Ministrstvu za zdravje RS, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, NIJZ - Zastopniki pacientovih pravic, Zvezi organizacij pacientov Slovenije, Zdravniški zbornici Slovenije in Varuhu človekovih pravic RS.
Pobudo smo soglasno sestavili in sprejeli članice in člani skupine za samopomoč, ki se mesečno sestaja v Domu upokojencev Ptuj, strokovni delavci in direktorica Doma mag. Vesna Šiplič. Pošiljam jo tudi vam in lepo prosim, da jo objavite na naši spletni strani. nekateri mediji so jo že objavili. Menim, da je treba z njo seznaniti čim širšo javnost, ker nimamo velikega upanja, da bodo odločevanci, na katere smo jo poslali, kaj dosti naredili. Številni posamezniki so naš predlog že podprli, če ne bo reakcije od odgovornih, bomo razmislili o nadaljnjih korakih.

Pobuda o nujni vzpostavitvi ustreznih protokolov obravnave oseb z demenco v zdravstvenih ustanovah
Spoštovani!

Skupina za samopomoč svojcem obolelih za demenco, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj, na podlagi izkušenj svojcev obolelih in zaposlenih v Domu ugotavlja, da zdravstvene ustanove nimajo izdelanih ustreznih protokolov obravnave oseb z diagnozo demenca. Oboleli za demenco bi nujno morali imeli prednosti pri obravnavi (še posebej na urgenci, kadar je to mogoče), čakalno dobo na pregled je treba omejiti na najkrajše časovno obdobje, s čimer bi se izognili čakanju tudi po več ur.
Svojci na podlagi izkušenj ugotavljajo, da zdravstveno osebje ob sprejemu obolelega svojca z demenco ne dovoli prisotnosti spremljevalca ob bolniku v času, ko čaka na pregled. Večina takih bolnikov je v tujem okolju prestrašena, neorientirana, ne komunicira, ne zna izraziti lakote in žeje, ob sebi nimajo nikogar, ki bi jim menjal plenico, jih pokril, saj ne znajo povedati, da jim je hladno … Svojca oziroma spremljevalca pokličejo šele, ko zdravnik ugotovi, da z obolelim za demenco ne more vzpostaviti kontakta.
Kadar so stanovalci iz Doma upokojencev napoteni na specialistične preglede in obravnave v druge ustanove, kot so npr. okulistične, kardiološke, nevrološke, kirurške, psihiatrične in druge ambulante/bolnišnice, se od Doma upokojencev pričakuje, da je v spremstvu nekdo od osebja. Domovi izvajajo storitve institucionalnega varstva skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. V nobenem od predpisanih pravilnikov ni opredeljene storitve »spremstvo uporabnikov« k zdravniku ali drugemu izvajalcu zdravstvenega varstva. Te storitve torej Dom upokojencev ne more izvajati, saj zanjo nima zagotovljenih sredstev, posledično niti kadra.
Zaželeno je, da spremstvo uporabnikom zagotovijo svojci., ki v večini primerov zaradi svojih obveznosti tega ne zmorejo, marsikdo tudi ni sposoben zagotoviti spremljevalca zaradi finančnih ali drugih razlogov. Vse uporabnike, tudi tiste z diagnozo demenca, nepomične, težko pogovorljive …, ki jim svojci ne morejo nuditi spremstva, v Domu identificirajo z osebnimi podatki na PVC zapestnici in s priloženim premestitvenim listom, na katerem čim bolj natančno opišejo zdravstveno stanje oz. vzrok premestitve stanovalcev ter priložijo izvide, s katerimi razpolagajo. Za osebe z demenco, ki so vezane na prevoz reševalnim vozilom, je čakalna doba še daljša.
Dejstvo je, da število oseb z demenco hitro narašča in da ti bolniki potrebujejo prilagojeno obravnavo. Oseba z demenco namreč ne more podati objektivne anamneze, ne znajde se v njej neznanem okolju, med neznanimi ljudmi in velikokrat ne zna objektivno izraziti svojih potreb.
Od odločevalcev in vseh odgovornih za humano nacionalno zdravje in dostojno starost pričakujemo, da za obravnavo oseb z demenco v najkrajšem možnem času vzpostavijo ustrezne protokole, uredijo področje spremstva tako iz domačega okolja kot institucij, v specialističnih ambulantah, bolnišnicah in na urgenci pa zagotovijo usposobljen kader, ki bo vedel, kako pristopiti in obravnavati osebo z demenco.

Lep pozdrav in hvala. Nevenka Dobljekar,
članica NO Srebrne niti

Morda pa je še čas, da podaljšajo rok za vložitev vloge.

Odgovor_MDDSZEM_zagotovljena_vdovska_pokojnina_vloitev_po_uradni_dolnosti_1.pdf

Odgovor_Varuha_P_Dopis_9.1-14-2024-3.pdf

Ljubljana, 21. 10. 2024

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve
In enake možnosti
Predsednik Vlade RS
Varuh človekovih pravic

Mediji

Javno pismo

V skrbi za starejše, posebej za revne, Srebrna nit opozarja.

Poziv Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za vložitev spremembe zakona, ki bi omogočila priznanje in odmero pravice do zagotovljene vdovske pokojnine po uradni dolžnosti.
Poziv starejšim za nujno uveljavljanje pravice do zagotovljene vdovske pokojnine. Rok je samo do konca letošnjega leta!

Zima je pred vrati, z njo pa prihajajo povečani stroški za življenje. Ti v največji meri prizadenejo starejše, večinoma osebe, ki živijo same, še posebej samske ženske in družine z nizkimi dohodki.
V medijih in uradnih poročilih zasledimo, da je lani v Sloveniji pod pragom revščine živelo 264.000 prebivalcev, kar je skoraj 13 odstotkov vseh prebivalcev države. Zaskrbljujoče je, da je revščina v primerjavi s predhodnim letom narasla. Za enočlansko družino je prag revščine 903 evre na mesec.

Evropska socialna listina uvršča pravico do varstva pred revščino med mednarodno priznane socialne pravice. Vemo, da na revščino vpliva več dejavnikov, najbolj pa količina denarja, ki ga ima posameznik ali družina. Starejši brez sorodnikov ali dobrih sosedov morajo vse usluge plačati. Pri tem ne gre pozabiti, da po podatkih SPIZ-a kar 40 tisoč upokojenih prejema nižjo pokojnino od 700 evrov mesečno. V Sloveniji je bila na novo zagotovljena pravica do vdovske pokojnine 748 evrov. Namenjena je upokojenim, ki imajo svojo starostno ali invalidsko pokojnino, v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa je vplačeval tudi njihov zakonec, partner, ki je ali bi imel pravico do pokojnine.
Žal je zakonodajalec uveljavljanje te pravice za osebe, ki so že upokojene, omejil le na letošnje leto (2024). Kroži podatek, da približno 1000 upokojenih, ki bi imeli pravico do zagotovljene vdovske pokojnine, te pravice do sedaj še ni uveljavljalo. Vprašamo se lahko, zakaj ne? Odgovor je večinoma preprost - ker zanjo ne vedo.
Veliko starejših ima omejen dostop do informacij. Posebej če živijo sami, nimajo sorodnikov, nimajo radia, televizije, dostopa do interneta, pametnega telefona, računalnika, časopisov in revij, kjer opozarjajo na to pravico. Tudi če informacija do njih pride, je pogosto ne razumejo in ne vedo, kako ravnati.
Da bi vsaj najrevnejšim omogočili nekoliko lažje življenje in jim delno odvzeli skrb za preživetje, v Srebrni niti - Združenju za dostojno starost pozivamo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da vloži spremembo zakona, po kateri bi pravico do zagotovljene vdovske pokojnine priznali in odmerili vsem upravičenim do nje po uradni dolžnosti. Nobenega razloga ni, da bi koga iz birokratskih razlogov prikrajšali za večjo pokojnino.

Društvo Srebrna nit
Mag. Irena Žagar
Predsednica

Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Vlada RS
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti
Državni zbor RS

Mediji

Datum: 16. 9. 2024

Javno pismo
Izjava Srebrne niti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov

V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, se ob 17. septembru - svetovnem dnevu varnosti pacientov in ob letošnjem motu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) »Izboljšanje diagnostike za varnost pacientov« oglašamo v luči našega poslanstva – prizadevanj za kakovostno in varno življenje starejših.

Letos SZO poudarja pomen dobre diagnostike z motom: »Naredite prav, da bo varno.« S tem poziva k skupnim prizadevanjem pacientov, njihovih bližnjih, zdravstvenih delavcev ter odločevalcev v zdravstvu k sistemskemu pristopu za zmanjševanje števila, obsega ter posledic napak v diagnostiki.

V Srebni niti ob tej priložnosti opozarjamo na širši vidik varne zdravstvene obravnave, kjer starejši v državi predstavljamo skoraj tretjino populacije in smo najštevilčnejši uporabniki zdravstvenih storitev, ne le diagnostičnih, tudi vseh drugih. In s tem hudo neposredno odvisni od zagotavljanja varnosti v zdravstvu. Ob tem želimo izpostaviti nedavno sprejeti dokument Ministrstva za zdravje (konec avgusta 2024) z naslovom Usmeritve zdravstvene politike za leto 2025 in 2026 - Smernice kot podlaga za sprejem splošnega dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsega sredstev za leto 2025. Vsebina dokumenta nas v združenju Srebrna nit zaradi zagotavljanja varnosti pacientov močno skrbi.

Nekaj naših ključnih pomislekov v zvezi z besedilom Usmeritev:

Že v Uvodu, kjer je govora o »prizadevanjih vseh deležnikov…« bi bilo med temeljnimi načeli in vrednotami (univerzalnost, dostopnost, solidarnost, enakost, nepridobitnost in učinkovitost) smiselno dodatno izpostaviti še kakovost in varnost zdravstvene obravnave, četudi sta v smernicah kasneje omenjeni.

Opozoriti želimo na pomisleke v zvezi z optimizacijo v ambulantah družinske medicine, kjer naj bi bila »v letu 2025 uvedena degresijska lestvica, ki bi motivirala posamezne time k optimalnemu opredeljevanju števila pacientov«. Kaj optimizacija pomeni v praksi? Prav tako se sprašujemo, kaj pomeni merjenje ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov za kakovostno, varno obravnavo pacientov. Pomeni to morda tudi manj preventive, diagnostike, terapije, rehabilitacije? Manj prevozov, kontrolnih pregledov? In s tem manj varnosti za paciente?

Soroden pomislek imamo pri področju (ne)dostopnosti zdravstvenih storitev, ki je že zdaj več kot zaskrbljujoča, saj se število čakajočih na vseh ravneh obravnave še naprej povečuje. Skrbijo tudi podatki, da v času epidemije povečano število storitev zdravnika družinske medicine ostaja dosegljivo le na daljavo, kar se v zadnjem času spet povečuje. V usmeritvah so pri financiranju večkrat omenjeni »racionalizacija pravic, optimiziranje dostopnosti, spodbude plačila glede na izide zdravljenja«. Zanima nas, kaj to pomeni za starejše, tudi za ljudi v zadnjem obdobju življenja. Tu ni mogoče govoriti o pozitivnih izidih zdravljenja, gre za dostojno, mirno, humano umiranje. Nikjer nista na primer omenjeni dolgotrajna in paliativna oskrba, kar nas zelo čudi.

Nikakor se ne moremo strinjati, da bi izbrani osebni zdravniki ljudi s kroničnimi bolečinami namesto na fizioterapevtsko obravnavo napotovali v centre za krepitev zdravja, kljub našemu spoštovanju dela zdravstvenih delavcev v teh centrih. Mnenja smo, da je tam varnost pacientov lahko bolj ogrožena od sedanjega načina obravnave.

Prav tako si ne predstavljamo, kaj pomeni preoblikovanje ambulant za neopredeljene v ambulante za boljšo dostopnost. Enako skeptični smo do odločitve, da se preuči možnost vzpostavitve ambulant za specializante družinske medicine z namenom izboljšanja kakovosti specializacije iz družinske medicine in povečanja zanimanja za to področje. Naj se iščejo drugi načini promocije zdravstvenih poklicev. Tudi v tem primeru ocenjujemo, da gre odločitev na račun zmanjšane varnosti pacientov.

In še dve povsem nesprejemljivi zadevi: nasprotujemo uvedbi t. i. oseb, ki nudijo laično oskrbo v skupnosti za najpogostejše kronične bolezni. Zdravstvena stroka ne more in ne sme svoje dejavnosti prepustiti laikom!

Enako nesprejemljiva nam je ideja o nacionalni platformi, namenjeni samo-triažiranju, ki bi omogočala, da pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, preveri, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku, ali pa so dovolj ukrepi samozdravljenja. Gre za nevarno, nepremišljeno, neodgovorno idejo, tudi za veliko diskriminacijo starejših, ki iz različnih razlogov platforme ne bi znali, zmogli ali hoteli uporabljati.

Naj zaključimo: v luči ozaveščanja strokovne in splošne javnosti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov kot civilno združenje, katerega glavno poslanstvo je prizadevanje za dostojno starost, opozarjamo na velike pomanjkljivosti, v nekaterih primerih celo na popolno nesprejemljivost usmeritev zdravstvene politike za naslednji dve leti.

Pozivamo odgovorne, da usmeritve zapisane v dokumentu korigirajo in da se v odločanje vključi tudi uporabnike zdravstvenih storitev.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar
Predsednica