Ljubljana, 3.2.2020
Spoštovana gospa Marolt Meden!
Najlepše se vam zahvaljujem za poslano pismo glede pereče tematike, katero zelo dobro poznam tudi sama. Veseli me, da na to aktivno opozarjate. Strinjam se z zapisanim v zvezi z neuspešnostjo slovenske vlade na področju zagotavljanja institucionalnega varstva in oskrbe starejših, kot tudi na področju črpanja evropskih sredstev.
Večkrat sem opozorila na katastrofalno stanje na področju črpanja evropskih sredstev. Pristojnim ministrom, kot tudi nekaterim organizacijam, sem večkrat pojasnila, da obstaja ogromno različnih skladov, iz katerih bi sredstva lahko črpali. V Sloveniji pa poslušamo le o največjih treh. Treba jih je poiskati, najti prave partnerje, oblikovati projekte in jih prijaviti. Na žalost pa se, v letu 2020, (zdaj že pretekla) vlada še vedno ukvarja s tem, kako bo črpala sredstva iz trenutne finančne perspektive, namesto, da bi že pospešeno pripravljala projekte za novo, ki se prične naslednje leto. Skrbi me, da bomo tudi tokrat zamudili številne priložnosti. Glede na trenutno politično situacijo je ta skrb še bolj upravičena. Z odhodom trenutne vlade se zopet pričenja obdobje mirovanja, namesto da bi čas izkoristili za sprejetje nujno potrebnih zakonov in dokončanje pomembnih projektov.
Prav pred kratkim smo se v Evropskem parlamentu srečali z Angeliko Mlinar, (novo in hkrati bivšo) ministrico za kohezijo in razvoj. Na moji vprašanji, kako bo pospešila črpanje sredstev v tej perspektivi in, ali že pripravljajo projekte za novo, je odgovorila, da so za posamezna področja zadolžena pristojna ministrstva. Pojasnila je, da je financiranje dolgotrajne oskrbe in gradnje domov za ostarele zagotovljeno v Evropskem skladu za regionalni razvoj. Koliko jih bomo počrpali za ta namen, pa je odvisno od prioritet, ki jih bo določilo pristojno ministrstvo. Pomembno je, da so prioritete pri črpanju postavljene na podlagi perečih vprašanj s katerimi se soočamo, za kar pa potrebujemo močno politično voljo. Od ministrice, zadolžene za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bi pričakovala boljši odgovor. V obeh primerih je ogromno odvisno od domače politike, za primer dolgotrajne oskrbe predvsem od dogovora med ministrstvom za delo in ministrstvom za zdravje. Veliko je odvisno od prioritet, ki jih postavijo ministrstva. Očitno oskrba starejših vladi tudi v tem mandatu ni pomenila dovolj visoke prioritete.
Res je, kot ste tudi sami zapisali v pismu, Evropska unija je bila na področju financiranja gradnje domov za ostarele precej velikodušna. Vendar pa z novo finančno perspektivo prihajajo spremembe tudi na tem področju – iz financiranja gradnje se, po nekaterih napovedih, financiranje seli bolj v smeri »mehkih« vsebin, to pomeni v smeri zagotavljanja kadra, storitev. Vseh finančnih instrumentov, s katerimi Evropska unija pomaga državam članicam je preko 50! Ker je financiranje vedno osrednjega pomena in velikokrat izgovor, si želim, da bi Slovenija bolj uspešno posegala po sredstvih, ki so na voljo za doseg ciljev, ki si jih je postavila. V iztekajoči finančni perspektivi so bili skladi, iz katerih bi lahko koristili sredstva za področje reševanja problematika starejših evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 ter program za zaposlovanje in socialne inovacije. Nekatere države so si pomagale tudi s sredstvi za energetsko obnovo ustanov iz kohezijskega sklada, ogromno pa je bilo vloženega tudi v zagotavljanje človeškega kapitala za oskrbo na domu. Kot sem že omenila, se trenutna finančna perspektiva zaključuje in večkrat slišimo, da se Vlada RS trudi in hiti, da bi izkoristila čim več sredstev. Natančnih informacij o odprtih projektih na žalost nimam. Me pa skrbi, da bo časa premalo. Kakšna bo prihajajoča perspektiva, je težko napovedati. Evropska komisija je že napovedala nekaj večjih projektov in skrbi me, da bo tudi tokrat denar preusmerjen drugam. O tem se bomo v Evropskem parlamentu letos veliko pogovarjali in obljubim vam lahko, da bom storila vse, kar je v moji moči, da bo za reševanje problematike starejših, tudi v prihodnji finančni perspektivi, namenjenih veliko sredstev. Upam, da me bodo v tem podprli tudi moji poslanski kolegi.
Omenili ste dolgotrajno oskrbo. Prav v začetku februarja je bil sklican posvet pri predsedniku Republike Slovenije, kjer naj bi razpravljali o novem predlogu zakona. Zaradi odstopa predsednika Vlade Republike Slovenije je bil posvet odpovedan. Ministrstvo za zdravje je pred kratkim obljubilo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi v razpravo poslalo v začetku letošnjega leta. To je bila prazna obljuba. Podobne smo slišali že prevečkrat. Ko bo zakon v obravnavi v državnem zboru, bom sodelovala s predstavniki Slovenske demokratske stranke v državnem zboru in se aktivno vključila v pripravo predlogov izboljšav. Zadnji čas je, da zakon sprejmemo. Seveda pa je pomembno tudi, da sprejmemo dober zakon, ki bo služil svojemu namenu. Ko bo sprejet, bo naslednja naloga pristojnih ministrstev, da sledijo razpisom (na primer Evropskega socialnega sklada) in se v primeru razpoložljivosti sredstev, za vlaganje v nove kadre, na to hitro odzove.
Kot že omenjeno, se trenutna finančna perspektiva izteka, z letom 2021 pa se prične nova, o kateri razen nekaterih osnovnih usmeritev, še ne vemo veliko. Obljubljam vam, da se bom, ko bomo o tem razpravljali in glasovali v Evropskem parlamentu, zavzemala, da bo socialni dimenziji namenjenih čim več sredstev. Ravno pred kratkim, ko smo razpravljali o prioritetah hrvaškega predsedovanja Evropski uniji, je bilo slišati, da bi se sredstva za Zeleni dogovor Evropske komisije, velik projekt za zagotavljanje čistejšega okolja, vzela prav iz Socialnega sklada. To se mi zdi nezaslišano. Upam, da nam uspe to preprečiti.
Lepo vas pozdravljam,
Romana Tomc
